Kakšni so bili prihodki Gorenjcev

Ljubljana, Kranj – Po podatkih, ki jih je pred dnevi objavil Statistični urad, je bil povprečni letni prejeti neto dohodek na prebivalca Slovenije v letu 2021 nominalno za sedem odstotkov, realno pa za pet odstotkov višji kot v letu 2020.

Največji delež, dobri dve tretjini, predstavljajo dohodki iz dela, sledijo pokojnine, ki predstavljajo slabo četrtino pogače, v manjši meri pa so k skupnim dohodkom prebivalcev prispevali še starševska nadomestila, družinski in socialni prejemki ter dohodki iz premoženja, kapitala in drugi prejemki.

Povprečni letni bruto dohodek na prebivalca je znašal 14.664 evrov, neto dohodek pa 11.202 evra. Višji od povprečja je bil v 62 občinah, najvišji pa v občini Kranjska Gora, kjer je občan v povprečju prejel 15.346 evrov letno, kar je za 37 odstotkov več od povprečja. V primerjavi z letom pred tem se je v 205 občinah zvišal, med sedmimi občinami, kjer se je znižal, pa je od gorenjskih tudi občina Jezersko.

Tako kot gorenjska statistična regija se tudi velika večina občin s širšega območja Gorenjske giblje nad državnim povprečjem. Manjše prihodke od povprečja so imeli le prebivalci v občinah Tržič, Gorje, Gorenja vas - Poljane in Jesenice, kjer je bil dohodek na prebivalca na Gorenjskem najnižji in je znašal dobrih 10.351 evrov.

Zanimiva je tudi primerjava po deležu različnih prihodkov, ki so jih prejeli v posamezni občini. Največji delež dohodkov iz dela so prejemali prebivalci Vodic, Gorenje vasi - Poljan in Železnikov, najmanjšega pa občani Kranjske Gore, Bleda in Trzina. Pokojnine so predstavljale skoraj četrtino prejetih neto dohodkov občanov v Tržiču, Trzinu in Gorjah, na drugi strani pa se je v Komendi in Vodicah ta delež gibal med 16 in 17 odstotki.

Starševska nadomestila, družinski in socialni prejemki so predstavljali dobrih šest odstotkov prihodka občanov Gorenje vasi - Poljan, na drugi strani pa zgolj dobre tri odstotke pri občanih Kranjske Gore. Pri Kranjskogorčanih je dohodek iz premoženja, kapitala in drugih prejemkov predstavljal najvišji, več kot desetodstotni delež celotne pogače, medtem ko je bil v veliki večini drugih gorenjskih občin ta delež precej nižji od petih odstotkov.