Na dopust, ne na sodišče

Ljubljana – Po dolgem mletju sodnih mlinov so pred dnevi na ljubljanskem okrožnem sodišču vendarle opravili predobravnavni narok v kazenski zadevi o domnevno spornem menedžerskem prevzemu kamniškega Svilanita, ki se je začelo že leta 2004, in še treh družb. Specializirano državno tožilstvo nekdanji generalni direktorici in solastnici Svilanita Mojci Šubic, nekdanjemu nadzorniku Svilanita Janezu Hočevarju, nekdanjemu direktorju družbe Iskra ISD Juriju Tepini in nekdanjemu lastniku nekdanje tovarne Motvoz Antonu Laknerju očita več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in pomoči pri njih. Tožilstvo obtoženim očita zlorabe položaja in pomoči pri kaznivem dejanju v družbah Svilanit, BPT, Iskra ISD in Motvoz pri njihovih menedžerskih odkupih v letih od 2004 do 2012, ki naj bi jih financirale družbe same.

Brez priznanja krivde

Na predobravnavnem naroku minuli petek sta bila prisotna le Tepina in Lakner, ki krivde nista priznala, kot je razložila sodnica Jasmina Javornik, pa enako šteje tudi za Mojco Šubic in Janeza Hočevarja, saj je bila njuna odsotnost na predobravnavnem naroku neopravičena, njuni obrambi pa sta tudi podali ugovor na obtožnico. Zagovornica Šubičeve, odvetnica Anka Kozamernik, je bila mnenja, da je bila s tem njeni stranki kršena zagotovljena pravica do izjave, čeprav je zaradi dopustovanja v tujini zaprosila za preložitev predobravnavnega naroka na čas po poletnih počitnicah. Ker to po mnenju zagovornice vzbuja dvom v nepristranskost predsednice senata, je zahtevala njeno izločitev. Ob tem je kot razlog za izločitev navedla tudi morebitno seznanjenost sodnice z morebiti nedovoljenimi dokazi, ki jih obramba izloča. Kozamernikova je svojo zahtevo podkrepila tudi z oceno, da obravnavan postopek ne bi smel soditi med zadeve specializiranega oddelka, v katerem deluje tudi predsednica senata Jasmina Javornik, kar še dodatno vzbuja dvom v poštenost postopka.

Vozovnico plačala, ko je prispelo vabilo

Sodnica Javornikova je zahtevo po njeni izločitvi v delu, ki se nanaša na njeno domnevno pristranskost zaradi nepreložitve predobravnavnega naroka, takoj zavrgla. Kot je pojasnila, je predobravnavni narok razpisala več kot mesec in pol vnaprej, obtožena Šubičeva pa je ob tem letalsko vozovnico plačala isti dan, ko so zagovorniki prejeli vabilo na predobravnavni narok. Navzočnost obtoženke na predobravnavnem naroku tudi ni obvezna, glede krivde pa se bo imela možnost izreči tudi na prvem naroku glavne obravnave, je dodala. Glede očitka, da se zadeva vodi pred specializiranim sodiščem, pa je sodnica pojasnila, da je bilo sodišče že med preiskavo obveščeno, da je zadevo prevzelo specializirano državno tožilstvo, ki je tudi vložilo obtožnico. Glede na vlagatelja obtožnice in vrsto očitanih kaznivih dejanj je bila zato obravnavana kazenska zadeva dodeljena specializiranemu oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča. O preostalem bo sodnica odločala kasneje, saj o nedovoljenosti dokazov v sodnem spisu še ni odločeno.

Državni tožilec iz specializiranega oddelka Boštjan Valenčič je sicer zaradi nekaterih dokazov, predvsem bančnih izpiskov, ki so bili izločeni v fazi sodne preiskave, na predobravnavnem naroku sodišču predložil čistopis dokaznih predlogov. Ob tem je znova predlagal, da sodišče pridobi nekatere podatke z bančnih računov, če jih banke še hranijo. Čeprav so bili ti dokazi v preteklosti že izločeni, se je skliceval na odločitev višjega sodišča, da gre pri pridobivanju bančnih podatkov za t. i. ponovljive dokaze, torej za pregled obstoječih podatkov iz evidenc.

Obramba izloča tudi sodno izvedenko

Zagovorniki obtoženih Gorazd Fišer (zagovornik Antona Laknerja), Miha Kozinc (Jurij Tepina), Damijan Pavlin (Janez Hočevar) in Kozamernikova so predlagali tudi izločitev sodne izvedenke ekonomske stroke Anke Černe, ker se je pri izdelavi izvedenskega mnenja opirala tudi na bančne podatke, ki so bili pravnomočno izločeni iz dokaznega gradiva. Kot je dejal, so bili iz tega razloga izločeni tudi vsi sodniki, ki so se med postopkom seznanili z nedovoljenimi dokazi. Černetova je kot izvedenka sporna tudi zato, ker je bila revizorka v družbi BPT, nekdanje lastnice Svilanita, še v času, ko naj bi se že začela očitana ravnanja. Tožilec Valenčič je predlogu po izločitvi Černetove nasprotoval. Kot je dejal, bi moralo sodišče upoštevati, ali bi izvedenka prišla do enakih ugotovitev, tudi če ne bi bilo podatkov z bančnih računov. Tožilstvo namreč ocenjuje, da je bilo izvedensko mnenje narejeno na podlagi listinske dokumentacije, ki ni bila izločena. O očitkih, da je bila Černetova revizorka v BPT, pa je sodišče v preteklosti že presojalo, je poudaril.

Sodnica poskrbela za presenečenje

Sodnica Javornikova je ob koncu predobravnavnega naroka sporočila, da bo glavna obravnava lahko razpisana šele, ko bo pravnomočno odločeno o vseh podanih predlogih obrambe in tožilstva. Ob tem pa je poudarila, da mora kot predsednica senata tudi po uradni dolžnosti poskrbeti za to, da so v spisu le zakoniti dokazi. Navzoče je zato obvestila, da bo presojala tudi zakonitost dokazov, ki so bili pridobljeni v hišnih preiskavah leta 2011. Meni namreč, da pred dvanajstimi leti izdane odredbe o hišnih preiskavah ne dosegajo današnjih pravnih standardov, saj so glede na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2016 preslabo obrazložene. »Preseneča me, da se do tega do zdaj še nihče ni opredelil,« je dejala.

Če bodo dokazi, pridobljeni v hišnih preiskavah, izločeni, bo to verjetno odločilno vplivalo na nadaljevanje postopka, saj bo tožilstvo ostalo brez večine ključnih dokazov. »Ko bomo videli, kaj bo izločeno, če bo izločeno, se bomo na tej podlagi odločili, ali sploh še imamo kakršnekoli dokaze, da vztrajamo pri obtožbi,« je tako dejal tožilec Valenčič.

Prvotno sta bila med obtoženimi tudi pokojni Stojan Žibert, sicer generalni direktor Svilanita, preden je vodenje podjetja prevzela Mojca Šubic, ter nekdanji vodja financ in računovodstva v Svilanitu Sašo Pušnik. Zoper njega je bil postopek med preiskavo ustavljen.