Odneslo koze, rešili kravo

Ko se je v Gorenji vasi v noči s četrtka na petek sprožil alarm za splošno nevarnost, so obnemeli vsi.

Gorenja vas – Dokler vode niso prestopile bregov, so vsi skušali rešit, kar se je rešiti dalo. Med drugim tudi čredo krav na Hotavljah, večino so jih rešili pred ujmo, nekaterih žal ne. So pa v Žabji vasi iz vedno bolj preteče Sore gotove smrti rešili kravo. Žal je v smrt odneslo nekaj koz v Brodeh, tudi kokošim iz Žabje vasi ni več usojeno živeti.

Vsi smo živi

Najpomembnejše je, da ujma ni terjala človeških življenj. »Smrtnih žrtev ne beležimo, prav tako ne poškodovanih,« je na sobotni novinarski konferenci poudaril pomočnik komandirja na PP Škofja Loka Klemen Trček. Vendar nevarnost še obstaja, predvsem zaradi proženja plazov. »Plazovi se še niso umirili, že tako so nekateri veliki več kot tisoč kubičnih metrov, za njimi je lahko še trikrat toliko zemljine,« je zgroženo razmišljala Elizabeta Rakovec, direktorica občinske uprave Občine Gorenja vas Poljane, ki je proženje plazu doživela na lastni koži; sprožil se ji je za hišo.

Utrujeni in pretreseni

Prebivalci Gorenje vasi in okoliških vasi so se v soboto vidno utrujeni, v delavskih oblačilih in gojzarjih, ustavljali na kavi v edinem odprtem lokalu v Gorenji vasi. »Ne moreš verjeti, kako je padalo, v nekaj minutah je bilo vode toliko, da je bila do polovice avtomobila, in to na mestu, kjer ne bi nikoli pričakoval, da bi lahko sploh kdajkoli prišla voda,« so razlagali. »Dobesedno se je podrl breg na delavnico; ko smo z bagrom skušali odstranjevati zemljo, se je začela premikati stena, raje smo nehali, da ne bi zasulo še nas,« povedo. »Drevesa v rečni strugi so padala kot domine, dobesedno rezalo jih je enega za drugim,« pove občanka in doda, da česa takega v življenju še ni videla.

Pretresenost bo minila, sanacija bo dolga

V torek bo nad dolino posijalo sonce. Kakšno razdejanje je za sabo pustila ujma, se vidi že zdaj. Ko se bo poletje vrnilo v polnem sijaju, bodo vse luknje na cestah, mostovi, ki so ostali poškodovani, plazovi, ki jih bo treba odstraniti – »še sami ne vemo, kako« – zevali še bolj. Pomoč države bo nujna. Pomoč soljudem, ki so ostali skoraj brez vsega, pa tudi. Zato primimo lopate v roke in začnimo takoj, tam, kjer je varno in naše življenje ni ogroženo.