Najhujše poplave doslej

Kranj – Slovenijo je pretekli konec tedna opustošila najhujša naravna katastrofa v njeni zgodovini, ki je razdejala dve tretjini države. Med najbolj prizadetimi je bila tudi Gorenjska, kjer so obilne padavine povzročile razsežne poplave in izzvale mnoge zemeljske plazove. Ogrožena so bila življenja, premoženje in infrastruktura. Več sto ljudi je bilo evakuiranih, ujma je poškodovala številne ceste in odnesla mostove, zaradi česar so bili ponekod odrezani od sveta. Poplave so povzročile kaljenje vodnih virov, več krajev je ostalo brez elektrike. Neurja so terjala tudi smrtne žrtve.

Zaradi obsežnih posledic in izrednih razmer je bil v petek ob 6.25 aktiviran državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah. Aktivirali so se regijski in občinski štabi Civilne zaščite. Na terenu so sodelovali pripadniki Civilne zaščite, poklicni in prostovoljni gasilci, policija, mestno redarstvo, Slovenska vojska, gospodarske javne službe ter pripadniki drugih služb in organov, še posebno tistih, ki upravljajo različno infrastrukturo.

»O oceni škode je zdaj še nemogoče govoriti, intervencije še vedno potekajo v več občinah, sem pa prepričan, da bo sanacija zagotovo dolgotrajna in draga,« je na ponedeljkovi novinarski konferenci dejal Klemen Šmid, poveljnik štaba Civilne zaščite (CZ) za Gorenjsko.

Na Gorenjskem, kjer so se razmere po ujmi sicer nekoliko umirile, trenutno največjo grožnjo predstavljajo plazovi, je na novinarski konferenci v prostorih Gasilsko reševalne službe Kranj povedal Klemen Šmid, poveljnik štaba Civilne zaščite (CZ) za Gorenjsko. »Težave so na celotnem območju Gorenjske, še posebno pa na območju občin Tržič, Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in na Koroški Beli,« je dejal. Geologi ocenjujejo tudi stanje plazu v vasi Pšata pri Cerkljah, kjer so sprva zaznali manjši podor, kasneje pa ugotovili, da gre za plaz večjih razsežnosti.

Šmid je še pohvalil izredno medsebojno pomoč. »Veliko pomoči so nudili tudi civilisti, ki so se samoiniciativno odzvali klicu na pomoč,« je dejal. Oceno, koliko ljudi je bilo evakuiranih in koliko se jih je že vrnilo na domov, koliko škode je nastalo in koliko časa bo trajala sanacija, Šmid še ne more podati. »Gre namreč za največjo ujmo, ki smo jo imeli na Gorenjskem in na celotnem območju Slovenije. Tako velikih in obsežnih poplav ne pomnim,« je poudaril.

Evidentiranje dogodkov še poteka

Matej Kodrič, vodja regijskega centra za obveščanje Kranj, je pojasnil, da so prve klice na številko 112 prejeli že v četrtek, 3. avgusta, okoli 19. ure. Ta dan so prejeli 130 klicev. V petek, ko je bilo stanje najhujše, je bil prvi klic okoli enih ponoči. »Skupno smo v petek zabeležili 3050 klicev, od tega smo jih obdelali 1700, zgrešenih jih je bilo 1350,« je dejal Kodrič in dodal, da so glavnino klicev prejeli med 1. in 9. uro.

V soboto je število klicev padlo na 500, v nedeljo na 300. Do ponedeljka dopoldan so zabeležili največ klicev zaradi poplave meteorne vode (1320), poplave ob vodotokih (650) in plazov (170). »Evidentiranje dogodkov še poteka, zato bo število zagotovo še bistveno naraslo,« je dodal Kodrič. Kranjski regijski center za obveščanje je največ klicev prejel iz občin Škofja Loka (750), Kranj (350), Cerklje (340), Gorenja vas - Poljane (216) in Radovljica (194). »Skupaj so enote posredovale na 2246 lokacijah v gorenjski regiji, a kot že rečeno, bo število še višje,« je še dodal Kodrič.

Gasilci večino dela že zaključili

V petek je po besedah poveljnika gasilske zveze Gorenjske Tomaža Vilfana na terenu sodelovalo več kot 1600 poklicnih in prostovoljnih gasilcev, več kot 1100 v soboto in več kot 750 v nedeljo, in sicer iz vseh 128 prostovoljnih gasilskih društev in obeh poklicnih enot. »V ponedeljek je bilo na terenu še vedno okoli 200 gasilcev,« je povedal Vilfan. V petek so jim na pomoč priskočili tudi gasilci iz notranjske regije, v nedeljo pa je 170 gasilcev odšlo na pomoč v Škofjo loko, iz občin Železniki, Kranj, Bohinj in Jezersko pa so pomagali v Solčavi. »Gasilci smo večino dela že zaključili in smo pripravljeni nuditi pomoč v drugih regijah,« je še povedal.

Pomoč ponujajo z nepravimi nameni

Direktorica Policijske uprave Kranj Melita Močnik je pojasnila, da se je delovanje policije pri pomoči začelo že z nočno izmeno v noči s četrtka na petek. »Policisti so posredovali predvsem zaradi poplavljenih cest, kjer so preprečevali dodatne uvoze v vodo, pri usmerjanju v prometu in preprečevanju škode, pomagali so pri evakuaciji in varovanju premoženje,« je strnila. Dodala je, da so nekateri policisti prav tako utrpeli škodo zaradi neurja. »Organizacijsko smo se morali zato prilagoditi, nadomestiti smo morali kadre, ki niso mogli priti na delovno mesto,« je dejala Močnikova.

Opozorila je še na posameznike, ki pomoč ponujajo z nepravimi nameni. »Bodite pozorni na tiste, ki prihajajo na pomoč, a niso napoteni s strani pristojnih institucij. Ne spuščajte jih v domove, ravnajte samozaščitno, in če zasledite nepridiprave, pokličite številko 113,« je povedala, ob tem pa še pohvalila sodelovanje vseh intervencijskih služb.