Kamniška gornika med Julijci in Dolomiti

Kamnik – V začetku poletja je pri Planinski založbi Slovenije izšla zajetna knjiga Karnijske Alpe s podnaslovom Med Julijci in Dolomiti. Avtorja Vladimir Habjan in Irena Mušič Habjan sta uveljavljeni imeni na področju planinske literature, saj imata za seboj že celo vrsto podobnih podvigov, med drugim sta tudi avtorja vodnika Alpe brez meja; in prav med odkrivanjem najlepših vrhov Vzhodnih Alp, sta se navdušila tudi nad Karnijci.

Slovenci s to knjigo dobivamo enciklopedijo Karnijskih Alp, je v spremni besedi k novemu vodniku zapisal urednik Andrej Stritar, skupaj z ženo Urško sicer tudi soavtor Karnijskih potepanj, enega od vodnikov, ki je tudi Vladimirju Habjanu in Ireni Mušič Habjan služil pri odkrivanju prostranega gorstva, ki se razteza zahodno od Julijcev.

»Že ko sva pripravljala Alpe brez meja, sva raziskovala tudi gore, opisane v Karnijskih potepanjih, in si rekla, da bi jih bilo treba bolje spoznati. In tako sva se jih sčasoma tudi sistematično lotila,« pravi Irena Mušič Habjan.

Zakaj prav Karnijci? Kot pravita, ju je navduševal nekoliko skrivnosten in divji svet samotnih poti, predvsem pa širjave hribov in gora, ki smo ga Slovenci morda manj vajeni. »Ko stojiš na katerem od vrhov, se na vse smeri raztezajo plasti gora, in če si gorniška duša, ti srce zaigra od vsega prostranstva, ki ga ponujajo. Ko odkriješ en vrh, je pred tabo vedno nov – in to je bogastvo in čar Karnijcev, ki vleče v te kraje,« pravi Vladimir Habjan, sicer tudi urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe.

Tako sta od leta 2007 vedno pogosteje zahajala v gorstvo, ki deloma leži na avstrijski, večinoma pa na italijanski strani. In kot pravita, sta v kampih po dolinah in gorskih kočah preživela celotne letne dopuste in preštevilne konce tedna. Nastal je vodnik, ki popisuje sto večinoma enodnevnih izletov. »V ta nabor je prišlo nekaj lažjih vrhov, ki jih sicer verjetno ne bi obiskala, a bodo v njih uživali začetniki. Popisani so tudi vrhovi, za katere je treba več napora in so primerni za bolj izkušene gornike, nekaj pa je tudi 'cukrčkov', kjer sta potrebna plezalna oprema in znanje,« nam Vladimir Habjan razkrije, da je vodnik namenjen široki paleti bralcev oz. obiskovalcev gora.

Sodobno oblikovan in s fotografijami dobro napolnjen vodnik je opremljen tudi s QR kodami, s katerimi je današnjim gornikom s pametnimi mobilnimi napravami na voljo tako navigacija do izhodišča kot tudi zemljevidi poti v elektronski verziji maPZS. Kljub temu da avtorja prisegata na tiskane zemljevide, so tovrstni pripomočki predvsem za mlajšo generacijo praktično neizogibni tudi v gorah.

Čeprav je vodnik izšel brez posebne promocije, je naletel na precejšen odziv slovenskih bralcev, saj je v le dobrih dveh mesecih pošlo že čez 40 odstotkov naklade, kar ju ne čudi, saj je v hribih onkraj meje vedno več Slovencev. Kupila sta jo tudi oskrbnika koče Pordenone, s katerima sta Habjanova spletla še posebno pristne odnose. »Ko sem ju vprašal, kaj jima bo knjiga v slovenščini, sta odvrnila, da v koči prespi tudi precej Slovencev, ki bodo tako ob večerih in slabem vremenu imeli kaj brati,« pravi Habjan.

Kdorkoli že bo vodnik uporabljal, pa avtorja upata, da bo doživel delček tega, kar sta med raziskovanjem teh gora doživljala sama. »V hribe gremo, da smo sami s seboj in začutimo delček narave, ki nas obdaja. To je gorništvo, ki ga midva iščeva,« pravi Irena Habjan in svetuje, naj pogled s štoparice in telefona raje usmerimo v lepoto, ki nas obdaja. Njun vodnik bo pri takšnih doživetjih gotovo nudil dobrodošlo pomoč ter tudi spodbudo za raziskovanje nam manj znanih gora v soseščini.