Na Bledu odprli drsališče
Tupaliče – Zdaj že nekdanja lastnica Andreja Preša in njena hči Manca Pozderec sta nam na nedavnem uradnem odprtju Hotela Oskar Zaplata povedali nekaj o zgodovini objekta. Hči je že od zaključka osnovne šole pomagala v Zaplati. »Pokojni dedek je hišo kupil leta 1986, jo popolnoma prenovil, podkletil in leta 1992 ponovno odprl za goste.« Mama Andreja Preša je med pogovorom pokazala na načrt na steni za nami: »Ta hiša je od vsega začetka nastanitveni in gostinski objekt. Tamle je načrt iz leta 1938 – in od takrat naprej so bile tu sobe in gostilna.« Kasneje smo izvedeli še, da je vojna to tradicijo za nekaj let prekinila, a se je gostinska dejavnost v hišo vrnila leta 1961.
Ker je bil oče Andreje Preša in Mančin dedek lovec, je Zaplata stilsko specifična. Domačnost se prepleta z lovstvom. Znani so tudi po hišni specialiteti – divjačini.
Andreja Preša je z nostalgijo v glasu nadaljevala, da so se odločili za prodajo – ona odhaja v pokoj, Manca pa je sicer razmišljala o tem, da bi morda prevzela vodenje penziona, a meni, da je to za enega človeka prevelik zalogaj. »Zahteva celega človeka, dan in noč,« jo je dopolnila mama Andreja, ki je bila nekoč učiteljica geografije in zgodovine, kasneje je zaključila še študij na fakulteti za hotelirstvo in potem praktično do upokojitve delala v Zaplati. Bo pa še naprej pomagala novim lastnikom, je dodala.
Dokler ni presenetil novi koronavirus, je bil penzion poln. »Bilo je enkratno. Veliko je bilo tujih gostov, tako rekoč z vsega sveta, v restavracijo pa so zahajali tudi domačini. Tudi tranzitnih gostov ni manjkalo, predvsem v času poletnih počitnic. Pomembna je bližina letališča, glavnega mesta. Je pa Zaplata tudi na ugodni lokaciji za tiste, ki želijo preživljati počitnice aktivno – padalci, pohodniki, kolesarji,« sta še povedali.
Novi lastnik Oskar Savarin iz Agencije Oskar pa je pojasnil: »Poleg potovanj v tujino smo del aktivnosti usmerili tudi v Slovenijo. Pred leti smo tako najeli hotel v Loškem Potoku, lani Tičarjev dom na Vršiču. Potem pa smo želeli uresničiti dolgoletno željo, da bi nekje blizu zagrizli v resnejši zalogaj, kot je recimo hotel. Zdaj bomo počasi v njem ustvarjali potovalno vzdušje, naši potniki ga lahko obiščejo, želimo imeti po- in predpotovalna srečanja, gostiti razne dogodke, povezane s potovanji, različne predstavitve, zraven pa seveda normalno delujoč penzion s popolno storitvijo.«
Zanimalo pa nas je še, ali je bila odločitev za nakup Pensiona Zaplata v preddvorski občini naključje, na kar nam je sedanji lastnik prikimal. »Pojavila se je možnost in tudi priložnost za nakup.« O višini kupnine ostaja skrivnosten, zaupal pa nam je še, da mu je všeč okolica hotela in da je tudi sam že od malega povezan s Preddvorom.