Na zdravje?

Kar po pravici bom povedala. Če me ščemi po trebuhu, najprej pomislim na kozarček domačega brinovca. In kadar me kaj posebej spravi iz tira, tudi. Če sem sredi poletja po nekaj deset kilometrih kolesarjenja strašno žejna, se mi pred očmi kaže pivo in s kolegico Špelo srečanja vsakih nekaj mesecev tradicionalno zabeliva z rosejem v priljubljeni vinoteki. Moja babica, ki je živela več kot sto let, je vsak dan popila šilce grenčice – da širi žile, je rekla; oče najraje vidi, da mu, ko nas obišče, postrežemo z belim vinom, razredčenim s čim manj mineralne vode. Moja pravkar odrasla otroka pa ... upam, da imata več pameti, kot sem jo imela v njunih letih jaz.

Začela se je letošnja akcija 40 dni brez alkohola, s katero organizatorji opozarjajo, da čezmerno uživanje alkohola ni le slabo za zdravje posameznika, temveč povzroča tudi veliko stisk zaradi skrhanih odnosov, nasilja, prometnih nesreč in bolezni. Zato je akcija tudi spodbuda k odgovornemu odnosu do alkohola doma, na cesti, pri delu in v družbi.

Zaradi alkohola nimam težav niti se mi ne zdi, da ga popijem preveč. A prav akcije, kakršna je ta, me vodijo v razmislek o svojem odnosu do alkohola. Zavedam se, da nanj vpliva slovenska folklora, ki žalost, veselje, uspehe in poraze od nekdaj povezuje s kozarčkom vina ali šilcem žganja.

Pa je res prav, da je tako? Vsako pitje alkohola ima lahko negativen vpliv tako na posameznikovo zdravstveno kot tudi psihosocialno stanje, opozarjajo na NIJZ. Tveganje je še dodatno povečano pri vseh, ki alkohol pijejo čezmerno. V tej kategoriji vsaj enkrat letno pije več kot polovica odraslih prebivalcev Slovenije. Alkoholiki ne uničujejo le svojega življenja, temveč tudi življenja svojih bližnjih – žena, mož, otrok ... Sem v tej polovici tudi jaz? In če nisem, koliko alkohola popijejo in kakšne stiske povzročajo tisti, ki so?

Nisem tip človeka, ki bi bil prav naklonjen kakršnim koli skupinskim akcijam. Ne morem si kaj, da mi ne bi šli na živce tisti, ki so se še včeraj nalivali s pivom, danes za mesec in pol postali »svetniki«, vmes pa komaj čakajo, da lahko jutri spet zaživijo po starem.

A ko pomislim, koliko trpljenja povzroča alkohol v družbi, ki je do njegove uporabe in zlorabe tako tolerantna, kot je naša, hitro najdem smisel v teh 40 dneh brez alkohola. Predvsem zato, ker so znamenje solidarnosti z vsemi, ki zaradi alkohola trpijo, in teh je pri nas odločno preveč.

Prav zato obljubim, da bom ščipanje v trebuhu to pomlad blažila z zeliščnim čajem, jezo hladila s kozarcem mrzle vode in za žejo pila mamin ribezov sok. Za zdravje, pa ne le moje. In tisti »na zdravje« bo mišljen zares.