Prihranek bo kaplja v morje

Poskusi reorganizacije NMP niso novost, saj naj bi se po navedbah anonimne zdravnice prvič začeli že leta 2015, ko je bila minis­trica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Kot pravi avtorica pisma, naj bi že tedaj želeli zmanjšati število mest z dežurnim zdravnikom, vendar ob številnih kritikah prebivalcev do reorganizacije ni prišlo. Enak projekt naj bi poskušali izvesti leta 2022, v času ministrovanja Danijela Bešiča Loredana, ko so nameravali zapreti številna dežurna mesta, nekatera pa spremeniti v satelitske urgentne centre (SUC). Število točk, kjer bolniki lahko v vsakem trenutku dneva poiščejo pomoč, bi se tako s 54 zmanjšalo na 23. Anonimna zdravnica ob tem dodaja, da je naknadno prišlo do odločitve, da se med SUC-e doda Domžale, čeprav ne izpolnjujejo kriterijev, ki jih je strokovna skupina določila v dokumentu o prenovi NMP, saj so zelo blizu UC Ljubljana. »To je bila torej politična, in ne strokovna odločitev, zaradi česar se je v medijih pojavilo nasprotovanje predlogu, predvsem v Kamniku, ki bi po strokovnih kriterijih bil bolj upravičen do SUC-a,« je poudarila. Projekt se je tudi tedaj zaradi nestrinjanja javnosti ustavil.

Dodali Litijo, Škofjo Loko in Črnomelj

V nadaljevanju anonimna zdravnica trdi, da je projekt, ki trenutno odmeva v javnosti, praktično enak tistemu iz leta 2022, le da bi tokrat začasno do vzpostavitve vseh SUC-ev ohranili vsa trenutna dežurna mesta. »Ker vsi SUC-i še niso zgrajeni, bi to stanje trajalo najdlje do tri leta, 2027 se namreč izteče rok, v katerem bi za ta namen lahko prejeli evropska sredstva, v primeru, če bi bili novi SUC-i do takrat dokončani. Iz tega sledi, da bi se po vzpostavitvi SUC-ev ukinila ostala dežurna mesta in bi s tem številni kraji po Sloveniji izgubili dežurnega zdravnika, saj bi se to delovno mesto prenehalo financirati,« je navedla, ob tem pa dodala, da so se v mreži načrtovanih SUC-ev na novo pojavili Litija, Škofja Loka in Črnomelj, čeprav nobeden od teh krajev ne izpolnjuje kriterijev za SUC. Brez dežurnega zdravnika bi tako v nekaj letih ostalo 35 krajev, med njimi tudi Radovljica, Bohinj, Kranjska Gora, Bled, Kamnik ter Tržič.

»V primeru sprejetja tega načrta bo število mest, kjer lahko ljudje dobijo 24-urno zdravniško pomoč, bistveno manjše. Številni kraji bodo dežurnega zdravnika izgubili, s tem pa se jim bo tudi zmanjšala možnost preživetja v primeru resne bolezni,« je poudarila avtorica pisma, ki dvomi o strategiji krčenja števila točk z zdravnikom v času, ko je dostop do zdravnika omejen, številni prebivalci nimajo izbranega osebnega zdravnika ali pa čakajo v dolgih čakalnih vrstah. »Vsi čakajoči lahko sedaj prejmejo pomoč zaradi zapletov svoje bolezni 24 ur dnevno, pri novem sistemu se bodo za enako oskrbo morali peljati v oddaljen kraj. Tako bo razlika med večjimi mesti in manjšimi kraji še poglobljena. Čakalnice v UC in SUC bodo zaradi vseh bolnikov, ki bodo prišli tudi iz oddaljenih krajev, še bolj polne, na obravnavo se bo čakalo dlje, za marsikoga bo lahko zdravniška pomoč prišla prepozno,« je navedla.

NMP deluje dobro

Prepričana je, da je sistem NMP trenutno v Sloveniji eden redkih relativno dobro delujočih delov zdravstva, zato krčenje dežurnih mest v nobenem primeru ne bi bila dobra izbira. »Strokovne odločitve o spremembah bi morale temeljiti na konsenzu strokovnjakov, ki se ukvarjajo z urgentno medicino,« je poudarila. Verjame tudi, da je strokovni dokument, ki je bil podlaga za načrtovane spremembe, spisala peščica ljudi, ki jih je imenovala trenutna politična opcija, in ga sekcija za urgentno medicino ni nikoli sprejela. »Glede na celoten proračun, ki ga namenjamo za zdravstvo, je prihranek zaradi napovedanih ukinjanj kaplja v ocean. Racionalizacije naj se delajo na drugih področjih, ki so zelo slabo urejena, ne pa na področjih, ki veljajo za temeljno zdravstveno oskrbo, ki dejansko rešuje življenja in pomaga ljudem v sistemu, kjer sicer na obravnavo čakajo odločno predolgo,« je še opozorila anonimna zdravnica, ki je zaposlena v dežurni ambulanti, ki ji grozi zaprtje v primeru sprejetja načrtovanih sprememb.

Svoje pismo je strnila s pozivom: »Ko bodo pristojni na MZ pritrdilno odgovorili na konkretno vprašanje, ali bo dežurni zdravnik, in ne le reševalci, v vseh obstoječih dežurnih mestih financiran s strani ZZZS tudi po vzpostavitvi SUC-ev, bomo lahko rekli, da so skrbi odveč.«