Lokalno
Pogrešajo devetnajstletnega Marka Torkarja
Svojega gorskega zdravnika nimajo, tudi za obisk trgovine je najbolje, da je nakupovalni seznam kar napisan, da se kaj ne pozabi, ker je najbližja trgovina šele v Kranju. V vasi je prenovljen gasilski dom z večnamensko dvorano, prostori krajevne skupnosti in manjšo knjižnico, in če bi se zapeljali po bregu navzdol v sosednjo vas, bi skorajda trčili v znano domačo gostilno.
V vasi Podblica v kranjski občini je podružnična šola. Ta je duša kraja. Pred sedmimi leti je minilo sto let, kar so prag nove šolske stavbe v Podblici prestopili prvi učenci. Tu so predvsem najmlajši z območja krajevne skupnosti Podblica usvajali prva znanja – in še vedno je tako. In če jih kako šolsko leto še tako malo sedi v skupni učilnici prvega triletja, podeželske šole ostajajo ključ za obstoj malih vasi.
Pred nedavnim so v Podblici dobili defibrilator. V krajevni skupnosti Podblica je to peti po vrsti; prvega so dobili v tamkajšnji gasilski dom, zatem so ga dobile še Nemilje, Jamnik, Njivica in nazadnje Podblica, kjer pa so defibrilatorji, prva pomoč pri oživljanju človeka, javno dostopni. Lahko si samo mislite, kako pomembna je takšna pridobitev. Po podatkih Službe nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kranj reševalno vozilo na nujni vožnji do Podblice, Jamnika v povprečju potrebuje 15 minut. Vemo, da pri oživljanju človeka šteje vsaka minuta.
Skupaj se zberejo in pozdravijo uspehe kolesarskega asa Mateja Mohoriča, ki izhaja iz Podblice. Gre za eno najmanjših krajevnih skupnosti v mestni občini Kranj z 285 prebivalci, manjša od Podblice je po statističnih podatkih iz januarja lani le še Krajevna skupnost Jošt (279); v tamkajšnjem prostovoljnem gasilskem društvu imajo tudi približno 15 prvih posredovalcev.
Postojmo še malo pri Podblici, ki je svoje ime dobila po skali Bela peč, ki se dviga nad vasjo in je priljubljena pohodna točka posebno domačinov. Tudi od Nemilj do Jamnika s cerkvico, balkona Gorenjske, ki nudi dih jemajoče poglede, je urejena pohodniška pot. Petletnega domačina Lovra smo vprašali, ali mu je všeč življenje na vasi. Povedal je, da mu je Podblica všeč, ker živi blizu otroških igral, ker ima blizu šolo, ker ima prijatelja Maja in druge obiske.
V hribovskih vaseh ni vse na dosegu roke, kar bi si moderni človek v vsakem trenutku poželel. Za nekatere preveč odročno, da bi tu (še) živeli. A je tod življenje, ki ga dihajo z naravo, kjer imajo radovedni otroci naravno igrišče za raziskovanje. Ohranjajo običaje, prirejajo vaške igre, gasilske veselice. In skupaj se zavzamejo, če nekaj res potrebujejo, na primer defibrilatorje za reševanje življenj.