Delavec (tudi) lastnik

Kranj – V pripravi sta dva zakonska predloga, ki urejata in spodbujata področje finančne udeležbe in lastništva zaposlenih ter v slovenski pravni red vnašata nekatere v tujini že uveljavljene prakse.

Predlog zakona o udeležbi pri dobičku in opcijskem nagrajevanju delavcev spreminja Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku in uvaja model, ki se v tujini uporablja predvsem v zagonskih in visoko tehnoloških podjetjih. Omogoča preprosto in fleksibilno nagrajevanje zaposlenih z dobički, deleži podjetja in pri nas manj znanimi delniškimi opcijami.

Srebrni cunami

Predvsem za slovensko gospodarstvo pa je po mnenju Inštituta za ekonomsko demokracijo še pomembnejši sprejem zakona o lastniški zadrugi delavcev, ki predvideva davčne olajšave za lastnike, ki se bodo odločili prodati podjetje zaposlenim, in omogoča lastništvo zaposlenih, ne da bi morali delavci investirati lastne prihranke, saj se odkup investira s pričakovanimi dobički podjetja. V takšnem sistemu se novi zaposleni avtomatsko vključujejo v lastništvo, odhajajoči pa so izplačani.

Kot je na nedavni spletni okrogli mizi v organizaciji inštituta povedal direktor Tej Gonza, model, ki ga v tujini poznajo pod kratico ESOP (employee stock ownership plan oz. model lastništva zaposlenih), zagotavlja stabilno in vzdržno lastništvo zaposlenih in jih dolgoročno motivira za uspeh podjetja, hkrati pa je lahko tudi učinkovita obramba proti sovražnim prevzemom. »Model je učinkovit tudi v primeru, ko se lastnik upokojuje in nima naslednika, saj se lahko uporabi, da se izplača njegov delež, lastništvo pa zasidra v rokah zaposlenih,« je pojasnil Gonza. Kot je dejal, bi bilo to lahko posebno dobrodošlo v prihodnjih letih, ko se bo po podatkih inštituta upokojila četrtina lastnikov malih in srednjih podjetij pri nas (t. i. srebrni cunami), s čimer bi lahko prišlo do največjega prenosa lastništva po denacionalizaciji. Z uzakonitvijo modela lastništva zaposlenih bi tako povečali možnosti, da lastništvo podjetij ostane v lokalnem okolju.

Z zakonom bi bilo lažje

Na Gorenjskem je poleg Gorenjskega glasa verjetno najbolj znano podjetje v lasti zaposlenih Domel. Tudi v Žireh pa že šest desetletij močno kulturo lastništva gradijo v podjetju Etiketa. Kot je povedal direktor uspešne tiskarne Primož Kokalj, so se na ta način v začetku devetdesetih zaščitili pred sovražnimi prevzemi, zaščita pa deluje še danes. »Večkrat smo bili že tarča prevzemov, a se je poskus vsakič končal, ko so izvedeli, da imamo razpršeno lastništvo,« je povedal Kokalj, ki potrjuje, da lastništvo zaposlenih poveča pripadnost in zavzetost delavcev, kar se odraža tudi v dnevnem poslovanju. »Smo pa pred izzivom, da se starejša generacija upokojuje in s tem odnaša lastniške deleže iz podjetja, prihaja tudi do dedovanj, interesi se lahko spremenijo. Seveda pa tudi nekdanji zaposleni še čutijo pripadnost podjetju in želijo, da se razvija,« je povedal Kokalj, ki si želi zakonske podpore. »Iščemo različne možnosti in tudi doslej smo s skladom lastnih delnic vzdrževali notranje lastništvo, a opažamo, da bo težje, če država ne bo pomagala, in da bomo toliko bolj izpostavljeni,« je še povedal Kokalj, ki je prepričan, da je lastništvo zaposlenih, ki nagrajuje ljudi, ki so zgodbo ustvarili, pravi način, ki se ga bodo držali tudi v prihodnje.

Tudi Peter Kosin iz družbe Inea, kjer so se tudi brez zakona lotili lastniške sheme po modelu ESOP, je prepričan, da bi bil zakonski okvir ključnega pomena. »Naša tranzicija še ni končana, zagotovo pa bi jo sprejem zakona močno pospešil. Pripravil bi smernice in nam ne bi bilo treba orati ledine na tem področju,« je prepričan Kosin.

Andraž Grahek, finančni analitik in vodilni partner pri Capital Genetics, pravi, da v Sloveniji tovrstne rešitve potrebujemo tudi za dolgoročno dolgoživost podjetij in zaščito delovnih mest. Kot je še dejal, staranje prebivalstva in posledično zmanjševanje delovno aktivne populacije kličeta k tesnejši povezavi dela in kapitala.