Pogruntavščine za otroke

Kranj – Pogruntavščine, prva knjiga v prihajajoči zbirki Pa to ni res!, je nedavno izšla pri založbi Malinc. Spisala jo je Kranjčanka Lučka Lučovnik, pod ilustracijo pa se podpisuje še ena Gorenjka, Maruša Žemlja, ki prihaja iz Hlebc.

Knjiga ni bila zamišljena kot učbenik, o knjigi kot didaktičnem gradivu pa avtorica je razmišljala. »Spisana je tako, da otrokom lahko določeno tematiko popestri. Recimo uro zgodovine, kjer se ravnokar učijo o prazgodovini,« razloži Lučovnikova, ki je sicer prevajalka (angleški in nemški jezik), po novem pa učiteljica angleščine. »Knjiga je v bistvu namenjena desetletnikom, pritegne lahko tudi starejšega in morda kakšno leto mlajšega bralca,« doda.

V knjigi najdemo 15 zgodb in nalog za otroka, t. i. pogruntavščin, ki se navezujejo na vsebino posamezne zgodbe. »Prva zgodba na primer govori o vojaških pilotih na Tihem oceanu, ki so med drugo svetovno vojno iznašli poseben način priprave sladoleda. V del letala so dali smetano in sadje, po pol ure letenja na določeni višini je vse skupaj zamrznilo in imeli so sladoled …« Avtorica tako poskuša otroku na simpatičen in humoren način vzbuditi zanimanje za zgodbo, kar bi morda spodbudilo pri njem zanimanje za še več informacij v povezavi s temo, obdobjem. »Izbrala sem določene trenutke v zgodovini, pogruntavščine v smislu zanimivih ugotovitev človeštva, ne gre pa ravno za izume,« dodatno pojasni Lučovnikova.

Zbirka

Zgodbe v knjigi sicer ne sledijo časovnemu zaporedju. »Opisujejo različne teme, dele sveta, zgodovino. Je pa poleg vsake pogruntavščine dodan še zemljevid, da bralec zgodbo lahko krajevno umesti, pod naslovom pa je na kratko pojasnjeno, v katero časovno obdobje v zgodovini zgodba sodi,« avtorico dopolni ilustratorka knjige Maruša Žemlja. Slednja se v svetu ilustracij vse bolj uveljavlja, medtem ko so Pogruntavščine prva knjiga Lučke Lučovnik. Kot smo omenili, gre tudi za prvo knjigo zbirke Pa to ni res!, o kateri nam Lučovnikova zaupa, da bo naslednja knjiga v zbirki nosila naslov Osupljivke. Predstavila bo nekatere ženske, ki so v zgodovini in svetu premikale meje. Zbirka naj bi imela najmanj tri knjige.

Resno, a humorno

Kako pa je sploh dobila idejo, da bi spisala knjigo, in kako je prišlo do sodelovanja z Marušo Žemlja, povprašamo Lučovnikovo.

Razloži, da je kakšnih deset let iz angleščine v slovenščino prevajala National Geographic Junior, kjer ji je bilo zelo všeč, kako so na humoren način podajali resne teme. Navdih za svojo knjigo je našla tudi na potovanjih. Pripomogel je tudi spomin na to, kako so ji starši v otroštvu pripovedovali zgodbe, ki jim je z veseljem prisluhnila. Ker je danes sama mama, je bila to dodatna spodbuda, da je resneje začela razmišljati o knjigi. V reviji National Geographic Junior so objavili tudi nekaj njenih zgodb; nekatere, ki niso bile objavljene, pa so zdaj našle prostor v Pogruntavščinah.

Z Marušo Žemlja sta se spoznali pred leti, v prostorih še stare kranjske Kovačnice. Veliko sta se družili in se zbližali. »Lučka me je poklicala, da ima idejo za knjigo, in me vprašala, ali bi jo ilustrirala,« pove Maruša Žemlja, ki je z veseljem sprejela povabilo k sodelovanju in je knjigo tudi oblikovala. Poudari še, da je knjiga prilagojena dislektikom, kar pomeni, da so upoštevana določena pravila, da ti lažje berejo. Njuni ustvarjalnosti se lepo dopolnjujeta, nadaljuje: »Jaz stvari vidim bolj v vizualnem smislu, Lučka v strukturnem. Mislim, da sva se zelo dobro ujeli.« Doda še, da najprej ilustracije sicer niso bile zamišljene tako podrobno, vendar se je kasneje razvil slog, ki ga zdaj »pelje« skozi vse zgodbe.

Za konec

Knjiga je nastajala dobro leto, na zadnji strani trdih platnic pa je zapis Boštjana Gorenca - Pižame: »Pogruntavščine so iskrivo popotovanje po svetu in zgodovini. Zabavna zbirka znanja, ki bi si jo želel kot otrok, ko še nismo imeli interneta. Danes pa knjiga, zaradi katere boste za nekaj časa pozabili na internet! Dokler ne boste prišli do poglavja o njem!«