Razstava in pogovor o dr. Borisu Paternuju

Odprtju razstave Življenje in delo dr. Borisa Paternuja, ki so ga v četrtek pripravili v pritličju Mestne knjižnice Kranj, je sledil pogovor o pred tremi leti preminulem priznanem slovenskem literarnem zgodovinarju in teoretiku, profesorju, akademiku ter častnem občanu Kranja.

Kranj – Dr. Boris Paternu (1926–2021), zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in ambasador znanosti Republike Slovenije, literarni zgodovinar in teoretik, je bil po rodu Gorenjec. Njegov oče se je rodil na Kupljeniku nad Bledom, mati pa v Mostah pri Žirovnici in je bila iz Čopovega rodu. Kot uradnik je oče služboval v različnih krajih na Slovenskem, tako da se je Boris po naključju rodil v Predgradu blizu Črnomlja. V Kranj se je nato družina preselila iz Maribora, kmalu po okupaciji leta 1941. Tu je Boris nato preživel mladostna leta, maturiral je na kranjski gimnaziji, v Kranju sta se rodila tudi njegova sinova.

»Na Kranj je bil močno navezan. To se je odražalo tudi v njegovem delu, s katerim je neprestano izkazoval pripadnost mestu Kranju in s tem pomagal širiti njegovo dobro ime, zato so mu leta 2006 podelili naziv častni občan mestne občine Kranj,« je v pozdravnem nagovoru številnim obiskovalcem, med njimi tudi profesorjem in profesoricam iz Kranja, Ljubljane, Primorske in zamejstva, v imenu Mestne knjižnice Kranj med drugim poudarila Jana Zeni Bešter. Dogodek je potekal v dveh delih, najprej so na pot pospremili razstavo, nato je v dvorani v prvem nadstropju potekal pogovor o življenju in delu dr. Borisa Paternuja.

V Kranju je pustil pečat

S Kranjem je povezano tudi Paternujevo literarnozgodovinsko raziskovanje, še posebno tisto, ki ga je namenil dr. Francetu Prešernu. Glavno tematsko področje Paternujevih raziskav je bila namreč slovenska književnost 18., 19. in 20. stoletja, zato ni naključje, da je bil v središču mnogih monografskih raziskav prav France Prešeren. »Med drugim je dr. Boris Paternu leta 1998, dve leti pred dvestoto obletnico Prešernovega rojstva, zasnoval zbirko prevodov pesnikovih Poezij Prešernova pot v svet, ki je v naslednjih letih – z izjemnim uredniškim delom Kranjčanov Franceta Pibernika in našega bibliotekarskega kolega Franca Drolca – prenesla veličino Prešernove poezije v številne evropske jezike. Leta 1999 je dr. Paternu ob 150. obletnici Prešernove smrti v Kranju organiziral mednarodni simpozij Prešernovi dnevi v Kranju, uredil je tudi zbornik simpozija s 36 referati domačih in tujih strokovnjakov,« je še povedala prva govornica in dodala, da so v knjižnici počaščeni, da lahko na razstavi prikažejo veličastno bogastvo zapuščine profesorja doktorja Borisa Paternuja in tako že dve leti pred stoto obletnico rojstva začnejo pripravljati prireditve v njegov spomin.

Razstavo je v sodelovanju z vdovo dr. Paternuja, Marijo Pirjevec Paternu, pripravila in oblikovala bibliotekarka Lucija Podbrežnik, ki je v nadaljevanju postavitev na kratko predstavila. Na njej med drugim marsikaj izvemo o Paternujevem šolanju v Kranju, študiju slavistike v Ljubljani, njegovem znanstvenoraziskovalnem delu, o naslovu častnega občana, predstavljene so profesorjeve diplome, nagrade in priznanja, v vitrinah pa so na ogled nekatera njegova knjižna dela iz literarne zgodovine, zanimiva je njegova korespondenca z Borisom Pahorjem, ko je bil ta predlagan za Nobelovo nagrado, in podobno.

V drugem delu dogodka sta se o življenju in delu dr. Borisa Paternuja pogovarjala profesorica in pesnica Mojca Seliškar in profesor, slavist, pisatelj in prevajalec Miha Mohor.

O cenjenem profesorju so spregovorile tudi profesorice Ernesta Furlan Dejak, predsednica Slavističnega društva Nova Gorica, Ksenija Černigoj, zaposlena na Osnovni šoli Šturje Ajdovščina, in Vilma Purič, predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm. Njihove pripovedi so bile slikovite in zanimive, o svojem pokojnem možu pa je spregovorila tudi Marija Pirjevec Paternu.