Bibliografija Franceta Balantiča

»Za to bibliografijo je leta 2016 dal pobudo literarni zgodovinar in pesnik France Pibernik (1928–2021), avtor korespondenc s pomembnimi slovenskimi književniki druge polovice 20. stoletja, ki so izšle v samostojnih knjigah. /…/ Je najzaslužnejši raziskovalec Balantiča in njegov detektivsko precizni, tankovestni biograf. Zato ga je nadzirala policija komunističnega režima, mu to tudi dajala vedeti, da bi ga prestrašila, in v odsotnosti njegove družine celo vdrla v stanovanje in ga preiskala, vendar ga vse to ni odvrnilo od raziskovanja. Po koncu komunističnega režima je uredil več objav Balantičevih pesmi in njegovo Zbrano delo ter napisal impozantno monografijo France Balantič. Mimo teh knjig ne more noben resen raziskovalec novejše slovenske književnosti, še manj pa raziskovalec Balantiča in njegove lirike. Prav tako ne more mimo Pibernikovih objav in raziskav, kdor se želi seznaniti z nekaterimi neznanimi vidiki slovenske književnosti med 2. svetovno vojno. /…/ O slovenskih književnikih, ki so izginili v moriji 2. svetovne vojne in po njej ter bili v komunističnem režimu neznani, zamolčani ali prepovedani, pa je objavil literarnozgodovinsko komentirano antologijo njihovih del Jutro pozabljenih (1991). Tako je odkril dotlej neznani 'planet' slovenske književnosti in občutno povečal fond njenih del, ki prej večinoma niso bila javno dostopna. Po njegovi zaslugi je postal idejno-estetski razpon slovenske književnosti v prvi polovici štiridesetih let 20. stoletja večji in bolj diferenciran, kakor se je na podlagi oblastniško dovoljenega in favoriziranega literarnega gradiva iz let 2. svetovne vojne med letoma 1945 in 1990 menilo. Ne samo zato, ker je Pibernik objavil omenjena dela ter aktualiziral Balantičev dosežek in ga prvi tekstnokritično prezentiral, ampak ker je z objavami odločilno pripomogel tudi k uveljavitvi drugega najpomembnejšega pesnika štiridesetih let 20. stoletja, Ivana Hribovška (1923–1945). Oba pesnika – srhljivo preminula sodobnika – sta se, vsak s svojo individualno profilirano poetiko v času, ki je zatiral svobodo umetniškega ustvarjanja, dvignila visoko nad slovensko literarno povprečje, zato spadata med najboljše slovenske pesnike.« (str. XLII–XLIII)

Navedeni odlomek je iz uvoda Marjana Dolgana v to dragoceno knjigo. Odpiramo jo ob 80. obletnici natisa Balantičeve zbirke V ognju groze plapolam, maja 1944. In poudarjamo glavno vlogo, ki jo je v ponovnem odkritju Balantiča in Hribovška odigral profesor France Pibernik. Vsi trije so bili gorenjski rojaki.