Pomoč tudi za starše

Starši smo običajno tisti, ki najbolje poznamo svojega otroka. In ko se v družino rodi otrok s takšnimi ali drugačnimi posebnimi potrebami, bi morala biti pomoč in podpora dostopna tudi njim. Gorenjka Marinka Nedeljković, diplomantka psihosocialne pomoči in spec. logoterapije – eksistencialne analize pod supervizijo, ki deluje v Lescah, je v diplomski nalogi z naslovom Nudenje psihosocialne podpore staršem otrok z MAS (motnjo avtističnega spektra) raziskovala, katerih oblik pomoči in v kakšni količini so starši deležni po tem, ko je diagnoza pri njihovem otroku potrjena.

»Ugotovila sem, da so v veliki večini prepuščeni sami sebi,« je poudarila. Zato se je odločila, da v okviru magistrske naloge izvede brezplačna skupinska srečanja za starše otrok z motnjo avtističnega spektra. »Te teme sem se lotila predvsem zato, ker sem opazila, da je ob potrditvi diagnoze celotna pozornost usmerjena na otroka, na starše pa se nehote pozablja. Otrok z diagnozo MAS staršem in družini predstavlja edinstven izziv ter potencialen stres zaradi resnosti diagnoze in dolgotrajnega stanja otroka, ki ima težave pri upoštevanju socialnih norm. Naloga družine ob potrditvi diagnoze MAS je, da svoj življenjski slog spremeni in prilagodi otrokovemu stanju, kar lahko predstavlja resen izziv. Družinski sistem ima namreč zelo pomembno vlogo pri razvojnem toku otroka,« pojasnjuje.

Opaža, da so odzivi staršev ob spoznanju, da je pri njihovem otroku prisoten MAS, zelo različni. »Nekateri starši se jezijo, drugi jokajo, tretji se zaprejo vase, četrti se počutijo krive ... Najpogostejša vedenja ob spoznanju so zanikanje stvarnosti, vdanost v usodo zaradi občutka nemoči, agresivno vedenje, dokazovanje, da oni niso krivi za pojav MAS pri otroku, pretirano posvečanje otroku in posledično izolacija. Zelo pogost je tudi pojav stigmatizacije. Vse to so razlogi, zaradi katerih sem se odločila za brezplačna skupinska srečanja, saj bomo skozi različne tehnike obdelali vse izzive, s katerimi se starši srečujejo na dnevni bazi.« Dodala je še nekaj besed o motnjah avtističnega spektra. »To je kompleksna, razširjena nevrološka motnja, ki se kaže v veliki heterogenosti, glede na simptomatiko in značilnosti pa povzroča okvare na mnogih področjih, kot so socialna interakcija, verbalna in neverbalna komunikacija ter omejeno ponavljajoče se vedenje. Posamezniki z MAS kažejo veliko spremenljivost pri kognitivnih in socialnih sposobnostih. V večini primerov je MAS povezana z duševno oviranostjo, težavami pri koordinaciji gibanja, pomanjkanjem pozornosti, motnjami spanja in motnjami prebavil. Posamezniki znotraj spektra dosežejo izjemne veščine na področju vizualnih sposobnosti, glasbe, umetnosti in matematike.«

Srečanja bodo potekala v dveh skupinah. »V eni skupini bomo s starši delali po kognitivno-vedenjski terapevtski tehniki, v drugi pa po terapevtski tehniki logoterapija – eksistencialna analiza. Na skupinskih srečanjih se bomo srečali dvanajstkrat. Na podlagi dobljenih informacij bom nato pripravila magistrsko nalogo, ki pa bo hkrati tudi priročnik za vse starše, ki se srečujejo s tovrstnimi izzivi,« je zaključila. Prijave sprejema po telefonu (040 582 960) in elektronski pošti (animaharmoniaa@gmail.com).