Počitnice s knjigo (2)

Tudi slikanice brez besedila so lahko priljubljene za skupno branje. Spodbujajo ustvarjalnost v pripovedovanju zgodb in posledično govorno-jezikovni razvoj otrok. Ob ilustracijah se lahko tvorijo raznolika vprašanja.

»Slikanice brez besedila so po eni strani res lahko dobrodošle za otroke, ki imajo težave pri govoru, ker ob opazovanju ilustracij občutijo in razumejo zgodbo, sporočila, ne da bi jim bilo treba znati brati, ilustracije spodbujajo njegovo domišljijo … in tako se jim morda utrjuje tudi samozavest. Toda: če želimo, da bo otrok pridobival pri jezikovnem razvoju, je nujen odrasli, ki mu bo pomagal poimenovati elemente na ilustraciji, jih povezati … in končno zgodbo tudi povedati oz. razumeti informacije, koščke znanja, če gre za poučno knjigo. Nekdo mu mora ponuditi/povedati besede. Nekaterim odraslim je vse to ob slikanicah brez besedila lahko zelo težko, mnogo težje kot pa ob branju slikanice z malo besedila,« pojasnjuje promotorka branja Tilka Jamnik. Dodaja, da so za otrokov jezikovni in bralni razvoj pomembna različna besedila, čim bolj raznolika, najprej po njegovi meri, potem vse zahtevnejša. »Ključno pa je, da se otrok lahko poistoveti z junaki in dogajanji, da ga vznemirijo in razveselijo, da posega po poučnih knjigah s področij, ki ga zanimajo. Ker le tako bo utrjeval izkušnjo, da je branje prijetno, koristno, nujno potrebno … – da ga branje bogati in osrečuje. To velja tudi za odrasle bralce. In pomembno je tudi, da tako mladi kot odrasli bralci vedno znova doživijo užitek pri branju, ki je tako zelo drugačen od gledanja televizije, brskanja po spletu ... Branje knjig, predvsem leposlovja, nas humanizira, ohranja bolj človeške, empatične in simpatične … Veliko bolj kot zaslonski mediji.«

Za vse, ki imajo težave na področju jezika, govora in branja, Tilka Jamnik v prvi vrsti priporoča lažje berljiva besedila, slikanice z malo besedila, namenoma manj zahtevno napisane knjige, knjige za oklevajoče bralce ..., odraslim pa tudi knjige za lahko branje. »Mnogo splošnih in tudi šolskih knjižnic ima svoje sezname tovrstnih knjig. Pri Društvu Bralna značka Slovenije pripravljamo sezname otroških in mladinskih knjig po ciljnih skupinah, temah,« je povedala in dodala, da boste zagotovo našli kaj primernega na spletni strani društva pod zavihkom Priporočene knjige po ciljnih skupinah.

Za konec je podala nekaj predlogov:

– slikanica brez besedila: Marta Bartolj: A smo že tam? (Miš, 2023)

– slikanica z malo besedila: Majda Koren: Protideževna juha. Ilustr. Ana Maraž. (KUD Sodobnost International, 2023)

– slikanica z veliko besedila in čudovitimi ilustracijami, da jo berejo odrasli otrokom ali sami sebi: Marko Kravos: Zlatorog. Ilustr. Andreja Peklar. (Pivec, 2024)

– za samostojno branje mladih v 3. triletju OŠ in srednješolce, pa vendar tudi za medgeneracijske pogovore: Andrej Skubic: Lahko bi umrl na tem kavču z mano. (Mladinska knjiga, 2024)

– kot nalašč za branje mladim in odraslim, pred počitnicami: Marianne Kaurin: Na jugu. Prev. Darko Čuden. (Zala, 2024)

(Konec)