Prepiri med nama

Kar ponavljajo se. Pri večini zakoncev. Teme prepirov so največkrat otroci, denar, starši in spolnost. Prepiri nam poberejo veliko energije, predvsem nas pa oropajo lepih trenutkov. Smo tudi mojstri v kombinacijah. Ponekod se oba jezita in tam je pravi vulkan. Do podrobnosti poznata zgodovino izpred dvajsetih let. Druga dva bojevnika iz jeze preideta v bes in sledijo leteči predmeti ter fizični obračun. Naslednja dva – eden je mojster sramotenja (še obleči se ne znaš, komaj si naredila srednjo šolo, zaslužiš kot berač, odkar te poznam, si predebela, smrdiš in se mi gnusiš, kako naj te otroci spoštujejo, če si navadna mevža, firma ti je propadla, še upreti se mi upaš …) in strokovnjak posmeha. Drugi se povleče v užaljenost in premišljuje, zakaj mu je tega treba. V užaljenosti preživi dneve in dneve, obadva pa imata nato tihe dneve in noči. Oba izgubljata.

Konflikti so neizbežni del rasti človeka. Vendar se moramo iz njih nekaj naučiti, sicer je lahko od poroke do zlate poroke ves čas isto. Je pa zelo velika razlika v reševanju konfliktov glede na to, ali je par na splošno srečen ali nesrečen. Zgoraj opisane variante prepirov so primeri nesrečnih parov. Kazalnik, kam spadava midva, je čas po prepiru. Čas, ko je vsak s seboj (ali v svoji jezi, užaljenosti, razglabljanju, analiziranju drugega, obsojanju), čas tihih maš, čas, ko sva brez odnosa in brez bližine. Krajši kot je ta čas, boljše je za naju. Daljši kot je, bolj trpiva vsak na svojem koncu. Imeti stik, človeški stik, bližino je najbolj osnovna potreba vsakega človeka. Podobno kot hrana.

Zato se srečni pari naučijo (razumsko) reševati konflikte. Najprej se morata odločiti in poslušati drug drugega: kaj sem rekel, kaj naredil, da sem te prizadel, kje sem odpovedal, kaj sem zamočila, kje sem preveč blebetala. Odločitev za ta korak je vedno stvar poguma. Vedno mora nekdo dati pobudo, da se pogovoriva o prepiru. In to nikoli ni lahko. Prvi posluša, drugi govori. Prvi mora pokazati iskreno zanimanje za sozakonca, ki so ga prizadela moja dejanja. Poslušati pomeni biti tiho in ne razmišljati, kaj boš povedal v obrambo in pametovanje. Poslušati pomeni se vživeti v sogovornika in sočustvovati z njim. Če smo naredili neumnost, se opravičimo, objamemo in to je to.

Od kod prepiri. Bolj podrobno, kot se bova opazovala, bolj bova ugotavljala, da je vzorec prepira vedno enak. Ne more biti drugače, saj le dovolimo, da se vedno isti vzorec izživlja preko nas samih. Te vzorce smo večinoma videli doma. Ja, midva se prepirava, kot sta se moja in tvoja starša. Vendar midva sva odrasla in lahko preseževa stare vzorce, ki nama jemljejo lepe dni. »Prepiri ne gradijo mostov, temveč zidove.« »Življenje je prekratko za zamere in prepire.«