Belgijski skavti iz Kokre

Bašelj – Skavti iz Belgije so v Kokri taborili ravno v času nedavnega neurja, ki je za seboj pustilo pravo opustošenje. Tudi njihov tabor je bil uničen, na srečo je bila škoda le materialna. Včeraj so se vrnili v domovino – na enak način, kot so prišli v Slovenijo: s Flixbusom, kot nam je zaupal njihov vodja Gabriel van Raemdonck.

Kaj takega so doživeli prvič

V dolini Belice bi se oglasili že v petek, a ker je bila glavnina skavtov na pohodu, smo jih obiskali v soboto pozno popoldne. Skavti so bili ravno med pripravo večerje. Gabriel van Raemdonck nam je takoj pojasnil, da si hrano vedno pripravljajo sami, v taboru poskrbijo tudi za prostor, namenjen kuhi, ognjišče. Z žalostjo v glasu je pripovedoval, kako so štiri dni porabili, da so si uredili tabor v Kokri; da so naredili lesene konstrukcije, na katere so postavili šotore. »To je kar velikega pomena zanje,« je poudaril.

Gabriel van Raemdonck je bil tokrat eden od desetih vodij skavtov. Sam je skavt že od svojega šestega leta, vodja pa je dobrih pet let. Tokrat je bilo v taboru 37 skavtov, starih med 12 in 17 let, vodje pa so bili stari med 18 in 23 let.

V nadaljevanju smo izvedeli, da vsako leto organizirajo eno večje tedensko ali 14-dnevno kampiranje. Tokrat so se odločili, da ga izpeljejo v Sloveniji, ki jih je prepričala s svojo naravo. Ko so izbirali končno lokacijo, je van Raemdoncka najbolj navdušil prostor za kamping in glamping Grintovec v Kokri. Na kratko je opisal tudi nesrečni dogodek: »Ura je bila deset zvečer. Bili smo sredi aktivnosti, ko je začelo strašno deževati. Skavtom smo naročili, naj ostanejo v svojih šotorih. Kar na enkrat je s hriba pridrvela velikanska reka in tabor dobesedno razdelila na dva dela. …« Kaj takega so doživeli prvič, je nadaljeval. »Izgubili smo veliko stvari. Šotore, obleke, material … To, kar vidite tu, je vse od Rdečega križa ... Nekatere skupine so bile bolj prizadete kot druge, ker so bili šotori bližje deroči vodni gmoti … Šotor, ki ji je bil najbližje, je voda popolnoma opustošila in skavti so izgubili polovico svojih stvari. Na srečo je bil šotor prazen.« Lesene konstrukcije, posebno ognjišče … – vse, kar so v štirih dneh napravili, je izginilo v trenutku.

Vrnitev v rutino

V Bašlju so se vrnili v rutino, k dnevno načrtovanim aktivnostim. Ob nogometnem igrišču so uredili molitveni kotiček in iz Belgije je prispel tudi duhovnik Michael Rhele. In ker so se ravno vrnili s tridnevnega pohoda, nas je zanimalo, kam so se odpravili. »Eni so se odločili, da obiščejo bližnje hribe, medtem ko so se drugi odpravili peš v smeri Bleda,« je razložil Gabriel van Raemdonck. Prenočujejo pa tako, da potrkajo na vrata hiš in povprašajo, ali lahko prespijo pri njih, je še dodal. Narave naše dežele kar ni mogel prehvaliti.

Nekaj Slovenije so si v času, kar so bili pri nas, kljub vsemu ogledali. Ljubljana in Bled sta na van Raemdoncka naredila velik vtis, ker pa on in skavti prihajajo iz okolice Bruslja, nas je zanimalo, ali bi naše glavno mesto lahko primerjal z njim. »Bruselj je precej večji, pa tudi njegova energija je popolnoma drugačna.« Po njegovem mnenju torej primerjava ni mogoča.

Smo pa v času našega obiska naleteli tudi na Aleksandro Zibelnik Badii, predstavnico RK Bašelj, ki nam je zaupala, da je skavte večkrat prišla pogledat in preverit, ali kaj potrebujejo. A po videnem so se fantje hitro prilagodili novemu okolju. Izvedeli smo še, da se v Bašlju počutijo varne in da se v Slovenijo zagotovo vrnejo.