Letos spet več hruševega ožiga

Kranj – Ker bolezen nima več statusa karantenskega škodljivega organizma, uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja imetnike sadnih in okrasnih rastlin, da izvedba zaščitnih ukrepov ni več naloga fitosanitarnih inšpektorjev, ampak jih morajo izvesti sami.

Bakterija hruševega ožiga okužuje jablane, hruške, kutine, nešplje, glog, jerebiko, šmarno hrušico, japonsko kutino, panešpljo, ognjeni trn, japonsko nešpljo in fotinijo. Pri bolj občutljivih vrstah, kot so kutina, hruška in jablana, povzroča sušenje vej in celih rastlin, pri manj občutljivih rastlinah pa se posušijo posamezni okuženi cvetovi in poganjki. Bakterija se lokalno širi z vetrom in dežjem, prenašajo pa jo tudi čebele in druge žuželke ter ptice. Na večje razdalje se širi z okuženimi sadikami.

Imetniki sadnih in okrasnih rastlin morajo ob pojavu hruševega ožiga čim prej, v suhem vremenu in ob stalnem razkuževanju orodja in rokavic, izrezati okužene veje in poganjke, pri tem pa je pomembno, da izrežejo od dva- do trikratno dolžino prizadetega dela in razkužijo tudi rane v lesu. Izrezane veje naj previdno izvlečejo iz krošnje, da preprečijo širjenje okužbe, ali naj jih izrežejo neposredno v vrečo, potlej pa naj jih sežgejo. Rastline z izrezanimi okuženimi deli in gostiteljske rastline naj redno pregledujejo in po potrebi ponovno izrežejo okužene veje in poganjke. Po vsakem neurju, zlasti pa po toči, naj rastline škropijo z bakrovimi pripravki, da tako razkužijo rane v lesu. Pridelovalci sadik gostiteljskih rastlin morajo v drevesnicah in matičnih nasadih redno pregledovati sadike in morebitne okužbe čim prej odstraniti.

Bolezen hruševega ožiga je v Sloveniji od prvega pojava leta 2001 stalno prisotna, večji izbruhi pa so na vsakih nekaj let, ko so v času cvetenja ugodni pogoji za okužbo. Letos so bili ti pogoji izpolnjeni.