Sto let organiziranega varstva narave

Tedanje Ministrstvo za šume in rudnike Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je že spomladi leta 1924 na pobudo Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki je deloval v okviru Muzejskega društva za Slovenijo, potrdilo izločitev in zavarovanje približno 1400 hektarov velikega območja v Dolini Triglavskih jezer.

Posestva so bila takrat v državni upravi, kar je omogočilo sklenitev zakupne pogodbe med upravljavcem, Direkcijo šum v Ljubljani, in obema pobudnikoma za ustanovitev parka: Muzejskim društvom za Slovenijo in Slovenskim planinskim društvom.

Pogodba je bila podpisana 1. julija 1924 in z njo ustanovljen Alpski varstveni park. S tem je bil prvič na Slovenskem vzpostavljen pravni varstveni režim, katerega cilj je bil ohranjanje narave, so letos, ko praznujemo stoto obletnico ustanovitve prvega zavarovanega območja narave pri nas, spomnili v javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP), nasledniku Alpskega varstvenega parka.

Dediščina Albina Belarja

Pobude za zavarovanje posameznih naravnih znamenitosti so se sicer pojavile že v drugi polovici 19. stoletja kot odziv na vedno večje grožnje zaradi širjenja človekovega vpliva na naravo, prizadevanja za zavarovanje dela Julijskih Alp pa segajo v leto 1906 in so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, so še poudarili. Belar je leta 1897 v Ljubljani ustanovil prvo potresno postajo na ozemlju Slovenije in v tedanji habsburški monarhiji nasploh. Bil je tudi inovator na področju radiofonije in meteorologije. Poleg znanosti je Belar oboževal naravo.

V Podhomu živel med letoma 1919 in 1930. V družinsko vilo, ki je takrat veljala za najlepšo na Kranjskem, se je preselil, potem ko so ga tedanji oblastniki ožigosali za nemškutarja, ga na silo upokojili, mu zaplenili vso opremo, knjižnico in arhiv ter ga izselili iz stanovanja v Ljubljani. Njegova družina se je izselila v Združene države Amerike, kamor zato, ker so mu odvzeli potni list, Belar ni mogel z njimi. Leta 1939 je umrl na Kočevskem, kjer je v bolezni preživel zadnja leta svojega življenja.

Čeprav je umrl zapuščen in pozabljen, so se njegovi nasledniki zavedali, kašen je Belarjev prispevek k zavarovanju enega najlepših delov Slovenije in ohranjanju tega dela narave za naslednje generacije. V času evropskega dneva parkov tako TNP vsako leto v Trenti organizira Belarjeve dneve, prireditev, s katero želijo naravo in naravovarstvo predvsem čim bolj približati mladim.

Triglavski narodni park

Alpski varstveni park ni bil ustanovljen kot trajna institucija, saj po takrat veljavnih zakonih ni bilo mogoče trajno odvzeti pašnih površin njihovemu prvotnemu gospodarskemu namenu. Zakupna doba je bila zato določena za dvajset let. Zakupna pogodba se je iztekla leta 1944, med drugo svetovno vojno, ponovno vzpostavitev zavarovanja pa so ovirali predvsem spori zaradi pašnih pravic in nedorečenost glede pristojnosti razglašanja parka.

Dobro desetletje in pol po koncu vojne, leta 1961, je bil vendarle sprejet Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park, v katerem se prvič uradno uveljavi ime Triglavski narodni park. Prvotno je meril dva tisoč hektarov, leta 1981 pa so ga razširili na skoraj celotne Julijske Alpe v Sloveniji. Danes Triglavski narodni park meri skoraj 84 tisoč hektarov in zavzema skoraj štiri odstotke površine Slovenije.

Narava ne pozna meja

V zadnjih desetletjih se park tesno povezuje z naravovarstvenimi organizacijami po vsem svetu. Več kot dvajset let je Triglavski narodni park tudi osrednji del Unescovega Biosfernega območja Julijske Alpe, v katerem predvsem prebivalci vedno bolj prepoznavajo pomen sonaravnega bivanja in trajnostnega razvoja skupaj z osupljivo naravo, katere skrbniki so. V začetku meseca pa je bilo na zasedanju koordinacijskega sveta Unescovega programa Človek in biosfera v Maroku razglašeno Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe. To združuje dve obstoječi biosferni območji – Biosferno območje Julijske Alpe na slovenski strani in italijansko Biosferno območje Julijske Alpe. S tem se bo, kot poudarjajo na TNP, še okrepilo dolgoletno sodelovanje med parkoma, upravljavcema obeh obstoječih biosfernih območij, ki presega državne meje.

Jubilejno leto

V javnem zavodu TNP so v letošnjem jubilejnem letu pripravili pester program, s katerim zaznamujejo stoto obletnico ustanovitve Alpskega varstvenega parka. Osrednja slovesnost je bila konec maja v Trenti, udeležila pa se je je tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, tudi častna pokroviteljica počastitve visokega jubileja.

»Triglavski narodni park je živi muzej naravne in kulturne dediščine, vendar s to posebnostjo, da v tem muzeju na prostem živite tudi ljudje,« je poudarila v nagovoru. »Glavni izziv našega časa so podnebne spremembe – in te so žal najbolj prisotne prav v gorskem svetu, k obsegu škode pa svoje dodamo tudi ljudje. Temu se zoperstavljate z umnim upravljanjem parka v tesnem sodelovanju z lokalno skupnostjo, tako z določanjem nosilnih zmogljivosti, omejevanjem prometa v alpskih dolinah in na prelazih kot z uvedbo mirnih območij in obnovo grbinastih suhih travnikov. Zavedam se, da se morate prebivalci prilagajati omejitvam posebnega režima v zavarovanem območju in da to ni vedno lahko. Hkrati pa ste s sodelovanjem in pametnimi usmeritvami dosegli, da je življenje v parku tudi priložnost s svojimi prednostmi,« je med drugim poudarila predsednica republike.

Direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik je opozoril na slogan praznovanja stoletnice, ki se glasi Varstvo je obstoj. »Ker so se v preteklosti ljudje tega držali, smo danes lahko v edinem narodnem parku v Sloveniji, enem od 13 narodnih parkov v Alpah. Z ustreznim informiranjem obiskovalcev, med katerimi jih precej prihaja iz tujih držav, želimo doseči, da bo tako tudi ostalo.«

TNP sicer vse do konca leta pripravlja dogodke in aktivnosti, povezane z obletnico. Tako v soboto, 10. avgusta, organizirajo voden izlet po Učni poti Mangrt, 18. avgusta na Planino Trebiščina v Trenti in 31. avgusta voden izlet po poti Triglavske Bistrice, sredi prihodnjega meseca pa še voden izlet v Dolino Triglavskih jezer, kjer bodo pohodniki posebno pozornost posvečali botaniki, geologiji in fotografiji ter varstvu narave.