Na Starem vrhu se kadi

Stari vrh – Tradicionalno oglarstvo, nekoč razširjeno po vsej Sloveniji, danes ohranja le še peščica navdušencev. Kljub temu pa oglarstvo ostaja vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, kar potrjuje njegov pomen in vrednost. Dan oglarjev je več kot le spomin na preteklost; je živa izkušnja, ki obiskovalcem ponuja vpogled v življenje in delo naših prednikov. Prireditev, ki poteka v organizaciji Turističnega društva (TD) Stari Vrh, že več kot pol stoletja oživlja spomin na eno najpomembnejših obrti v zgodovini slovenskih krajev. »Tradicija oglarstva je v naših koncih precej močna. Letošnja izvedba prireditve je že 53., kar priča o prizadevnosti udeleženih, da se tradicija nadaljuje. Želimo ohraniti in prikazati stare običaje, ki jih marsikdo danes ne pozna več,« je dejal predsednik TD Stari vrh Tomaž Ažbe. Danes se oglje uporablja v različnih sodobnih aplikacijah, kot so proizvodnja sončnih celic, izboljšanje tal, izdelava vodnih filtrov, ter v medicini, kozmetiki in kulinariki.

Tudi žaganje, kovaštvo, pletenje

V sklopu prireditve so obiskovalci imeli priložnost videti prikaz različnih starih običajev, kot so pletenje košar, kovaštvo in žaganje tramov po starem načinu. Vsako leto je program nekoliko drugačen, vendar cilj ostaja enak: ohraniti in prikazati stare običaje ter mlajšim rodovom približati življenje v preteklosti.

Glavni kopar Anton Kokelj, ki že trideset let vodi postopek kuhanja kope, je obiskovalcem podrobno razložil, kako poteka ta zahtevni proces: »Naš koparski pozdrav je 'naj se kadi'. Pomembno je, da se dim kadi sivo, kar pomeni, da v kopi tli, modrikast dim pa pomeni, da gori, kar moramo preprečiti, saj nastane pepel. S tlenjem nastaja oglje, ki ga sestavljajo lepo zložena bukova drva. Ta les je najboljši za kvalitetno oglje.« Poleg Antona bosta na kopo naslednje dni pazila tudi Martin Dolenc in Jože Bogataj.

Srčika ohranjanja tradicije

Kopa je sestavljena iz 21 kubičnih metrov bukovega lesa in kuhanje traja približno osem dni. Celoten postopek zahteva nenehen nadzor in skrb, saj lahko le tako nastane kakovostno oglje, ki ga bodo nato porabili za žar. Dan oglarjev na Starem vrhu ni zgolj prireditev, ampak pomemben del naše identitete, ki nas povezuje z našimi koreninami in nas opominja na pomen narave in trdega dela. Čez leta je ta dogodek postal pomemben del turistične ponudbe v regiji, ki privablja vedno več obiskovalcev. Letos sta kopo prva prižgala vnukinja glavnega koparja Antona Klara Kokelj ter predsednik Društva oglarjev Slovenije Jože Prah. Slednji je izrazil ponos nad ohranjanjem oglarstva v Sloveniji: »V Sloveniji se oglje kuha na več kot 20 mestih. Stari vrh je srčika tega prizadevanja in več kot petdeset let kuhanja oglja na tem kraju je dokaz, da nam je uspelo ohraniti to pomembno tradicijo.«

Dogodka se je udeležil tudi župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež, ki je ob tej priložnosti dodal: »Danes tukaj počnemo nekaj posebnega. Obiskovalci in domačini, ki se vračajo vsako leto, dokazujejo, da ta tradicija še vedno močno živi. Naša skupnost je ponosna na svoje korenine in s ponosom ohranjamo oglarstvo kot del svoje kulturne dediščine.« Poleg izobraževalne narave pa je bil dogodek tudi zabaven, za dobro glasbo so poskrbeli trije ansambli: Zvok, Ansambel dveh dolin in Jazbeci.