Kopališče v Puštalu je prazno

Škofja Loka – Ob junijski analizi Poljanske in Selške Sore je bilo ugotovljeno, da je vzorec Poljanske Sore v bližini jeza pod Tavčarjevim dvorcem presegel dovoljene smerne vrednosti števila bakterij za kopanje na naravnih kopališčih oziroma kopalnih območjih, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Tako so takrat kopanje v bližini jeza pod Tavčarjevim dvorcem odsvetovali. Na lokacijah v Puštalu in Podlubniku sta bila takrat vzorca vode za kopanje primerna.

Analizo so ponovili drugi teden v juliju in ugotovili, da so rezultati mikrobiološke analize skladni z zahtevami in se je moč varno kopati tako v Poljanski kot Selški Sori.

Čista, onesnažena

Znova so analizo ponovili konec julija in takrat ugotovili, da je glede na mikrobiološko analizo voda, vzorčena v Veštru, skladna s priporočili NIJZ, v Puštalu pa so bili vzorci neskladni. Tam so ugotovili povečano koncentracijo indikatorja fekalne onesnaženosti, bakterije Escherichia coli, prisotni pa so bili tudi intestinalni enterokoki. Zato so ocenili, da voda na tem merilnem mestu ni primerna za kopanje.

»V vodah, namenjenih kopanju, spremljamo mikrobiološko kakovost vode. Spremljata se dve bakteriji, ki sta kazalnika fekalnega onesnaženja, in sicer Escherichia coli in intestinalni enterokoki. Obe sta v prebavnem traktu toplokrvnih živali. Smerne vrednosti NIJZ, ki se prvenstveno uporabljajo za ocenjevanje uradnih kopalnih voda, pa služijo za oceno primernosti, ki jo podajo na NIJZ,« je za naše bralce v imenu ministrstva za okolje, podnebje in energijo pojasnil Andrej Vuga in dodal, da Arso redno spremljanje stanja uradnih kopalnih voda zagotavlja v času kopalne sezone.

»Merilni mesti Puštal in Vešter nista uradni kopalni vodi. Analize na teh dveh mestih letos izvajamo v okviru raziskovalnega monitoringa, kjer so načrtovane štiri analize vode. Podatke o tem objavljamo na spletni strani za kopalne vode, pod raziskovalnimi monitoringi. Rezultati analiz vode so odraz stanja neposredno ob vzorčenju. Na prisotnost bakterij v vodi prvenstveno vplivajo poselitev ter človeške dejavnosti. Pomembna je urejenost zaledja z ustreznim kanalizacijskim sistemom, vir fekalij je lahko kmetijska dejavnost (npr. pronicanje iz gnojnih jam, gnojenje gorvodno po toku reke), prisotnost živine in živalskih iztrebkov (tudi pasjih), vir fekalij so ne nazadnje tudi kopalci sami. Ob nalivih se lahko obilnejše meteorne vode mešajo s fekalnimi, tudi prelivajo, vode sperejo zaledne površine ter se zlijejo v reke,« je tudi pojasnil Andrej Vuga.

Ker je voda javno dobro, se načeloma lahko kopamo povsod – le tam ne, kjer je to prepovedano. Za varno in zdravo kopanje NIJZ na svoji spletni strani objavlja številna priporočila, analize pa bodo še ponovili in sproti objavljali rezultate.

Sicer pa za vse kopalne vode na Gorenjskem velja, da so primerne za kopanje in od leta 2013 dalje razvrščene v razred mikrobiološke kakovosti »odlična«. Kopanja ne priporočajo po močnem dežju, saj se zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju lahko poveča onesnaženost vode.