Novi sveženj pomoči gospodarstvu po poplavah

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je na začetku avgusta izdalo nov sveženj odločb za izplačila pomoči za škodo v gospodarstvu v lanskoletnih avgustovskih poplavah. Izdalo je 81 odločb oškodovancem, od tega je 69 podjetij prejelo odločbe za pomoč v vrednosti 6,36 milijona evrov.

Kot so v sredo sporočili z ministrstva, je 12 podjetij prejelo odločbe za vračilo sredstev v skupni vrednosti okoli 15 tisoč evrov zaradi preveč izplačane pomoči v obliki predplačil lani jeseni. Dokazana škoda podjetij je namreč nižja od ocenjene vrednosti, ki je bila osnova za izplačilo predplačil pomoči.

Ministrstvo je za avgustovske poplave prejelo dokazila o škodi od 1040 oškodovancev. Od tega je 958 oškodovancev prejelo 10-odstotno predplačilo v višini 35,42 milijona evrov že lani jeseni. Ministrstvo zdaj izplačuje povračila oziroma razliko pomoči med izplačanim predplačilom in povračilom škode do 45 odstotkov za nezavarovano škodo in do 60 odstotkov za zavarovano škodo na podlagi ustreznih dokazil. Celotna sredstva priznane pomoči je doslej prejelo 349 upravičencev.

Vloge za povračilo in cenilna poročila so oškodovanci oddajali od februarja do maja letos. Ker so vloge v velikem delu nepopolne in mora ministrstvo oškodovance pozivati k dopolnitvam, poleg tega pa je potrebno tudi preverjanje podatkov o drugih oblikah prejetih povračil (zavarovalnine, posojila …), vloge ministrstvo izplačuje sukcesivno glede na njihovo popolnost. Ponovno pa prosijo vse oškodovance, ki so ali bodo pozvani k dopolnitvam svojih vlog, da vloge dopolnijo v čim krajšem času, s čimer bodo omogočili hitrejše izplačilo povračila.

Tomaž Vesel v pogovorih z opozicijo

Kandidat za evropskega komisarja Tomaž Vesel je še pred včerajšnjo predstavitvijo pred odborom državnega zbora opravil pogovore tudi s predstavniki opozicijskih strank SDS in NSi. Po poročanju STA je pogovor označil kot konstruktiven in vsebinsko zanimiv. Po njegovih besedah so odprli vsa temeljna vprašanja, ki se tičejo izzivov nove sestave Evropske komisije. Med drugim so se dotaknili nekaterih »nevralgičnih točk, kot so zeleni prehod, vprašanje upravljanja migracij, socialne politike, energetske vzdržnosti oziroma samozadostnosti Evrope in konkurenčnosti Evropske unije«, je navedel Vesel.

Julij najtoplejši vsaj od leta 1950

Letošnji julij je bil po delnih in še ne popolnoma preverjenih podatkih na državni ravni najtoplejši vsaj od leta 1950, nadpovprečno osončen in podpovprečno namočen, so navedli na republiški agenciji za okolje (Arso). Povprečna temperatura morja je bila junija 20,85 stopinje Celzija, kar je bila nova rekordna vrednost za junij.

Letošnji julij je vsaj od leta 1950 za 0,2 stopinje Celzija prehitel dozdajšnji najtoplejši julij iz leta 2015. Odklon je tedaj namreč znašal 2,3 stopinje Celzija. Naslednji najtoplejši julij je bil leta 2022, ko je odklon znašal dve stopinji Celzija. Letošnji julij je bil skoraj povsod v državi izjemno topel, le ponekod v Slovenskem primorju, Karavankah, zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp in Savski dolini zelo topel.

Julij je bil tudi nadpovprečno osončen, saj je kazalnik trajanja sončnega obsevanja na državni ravni znašal 111 odstotkov. To ga uvršča na osmo mesto najbolj sončnih julijev od leta 1961.

Po podatkih Arsa pa je bila višina padavin julija na državni ravni pod dolgoletnim povprečjem. Relativno največ padavin je padlo v Karavankah, Velenjski in Celjski kotlini, Halozah in delu Slovenskih goric.

Ministrica zavrača očitke

Vlada se je na dopisni seji seznanila z odgovorom na interpelacijo o delu in odgovornosti, ki jo je vložila skupina poslancev državnega zbora s prvopodpisano Jelko Godec zoper ministrico za digitalno preobrazbo dr. Emilijo Stojmenovo Duh. Vlada je podprla odgovor ministrice, ki zavrača vse očitke o sumu nevestnega dela v službi in oškodovanja javnih sredstev, negospodarnega upravljanja javnih sredstev pri nakupu 13 tisoč prenosnih računalnikov. »Vse aktivnosti so bile izvedene skladno z zakonodajo, transparentno, učinkovito in z gospodarnim upravljanjem javnih sredstev. Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti jasno določa upravičence do izposoje računalniške opreme.« Temeljni namen zakona, kot še dodajajo na pristojnem ministrstvu, je zagotavljanje digitalne vključenosti prebivalstva in ozaveščanje o bolj trajnostno naravnani digitalni preobrazbi.