Unovčili so izkušnje in znanje

Visoko pri Poljanah – »Naj znova poudarim, da je naša občina lanskoletne poplave pričakala pripravljena. To pa predvsem zato, ker nas je leto 2014 s februarskim žledom in oktobrskimi poplavami zelo izučilo. Narekovala sta nam, da je treba organizacijo tako v občinski upravi kot civilni zaščiti pa tudi v gasilskem poveljstvu kar najbolje pripraviti za primere naravnih nesreč,« je leto dni po lanskih poplavah na torkovem druženju z novinarji v poročni dvorani dvorca na Visokem povedal župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež in pojasnil, da so v občini na novo vzpostavili sistem civilne zaščite, udeležili so se izobraževanj in od takrat naprej so več vlagali tudi v gasilsko opremo.

»Kljub temu da sem bil ob lanski avgustovski poplavi tudi sam ujet globoko v vodi, smo bili na poplavo pri­pravljeni. Morda se to sliši malce nenavadno, nam pa se zdi zelo pomembno, da smo se že od 4. avgusta naprej vsak dan vsi skupaj dobivali, prav tako smo s terena dobivali potrebne podatke in že v dveh tednih smo vedeli, kje na javni infrastrukturi je bila v občini največja škoda. Številka je bila na koncu skoraj neverjetna, saj je ugotovljena skupna škoda znašala kar 33 milijonov. Ob tem moram pohvaliti takratnega ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana, ki se je pravilno odločil, da bodo občine, ki so imele veliko škode, dobile predplačila na po­dlagi ocenjene škode. Tako smo konec oktobra s pristojnim ministrstvom podpisali dobrega 12,5 milijona evrov vredno pogodbo,« je poudaril župan Čadež.

Še pred koncem oktobra so v občini začeli delo pri začrtanih projektih. »Sodelovali smo z različnimi strokovnjaki, od geologov do drugih, pa tudi z Direkcijo Republike Slovenije za vode ter tako dobili dovoljenja za investicije in vzdrževalna dela na naši javni infrastrukturi,« je povedal župan Milan Čadež in pojasnil, da je bilo poškodovanih več kot šestdeset mostov in prepustov, večina od teh so bili prepusti. »Prej so se vgrajevale okrogle cevi, zdaj vgrajujejo samo prepuste kvadratnih ali pravokotnih oblik. Izkazalo se je tudi, da so bile določene stvari v preteklosti načrtovane napačno, naravne nesreče pa so tiste, ki morajo združiti znanje in usmerjati v pravi način dela,« je tudi povedal Milan Čadež.

Potekajo številna dela

Sicer pa trenutno v občini izvajajo 47 projektov, od katerih jih je 28 na listi za financiranje iz štirideset odstotkov predplačila ocenjene škode. Drugi del projektov je iz programa sanacije, ki je bil sprejet maja, za katere pa na občini še čakajo podpis pogodbe.

V enem letu je bilo v okviru sanacijskega programa plačanih za štiri milijone evrov računov, za nadaljnje štiri milijone je izdanih računov, za preostale dobre štiri milijone pa čakajo realizacijo projektov.

»Dobra polovica del na terenu je narejena, narejeni so mostovi, veliko prepustov, v zadnjih dveh tednih pa je bil že položen tudi prvi asfalt,« je še poudaril župan Čadež, direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec pa je povedala, da so gradbišča praktično po vsej občini. »Mestoma so ceste še danes neprevozne, ne več toliko zaradi plazov, ampak zaradi del na cesti,« je povedla Rakovčeva.

Od javnih objektov sta bila v občini v lanski ujmi najbolj prizadeta vrtec v Gorenji vasi, kjer je obnova še v teku, in visoško posestvo, kjer je poplavilo komaj prenovljeni spodnji del gospodarskega poslopja. Uničene tlake so s pomočjo državnih sredstev že sanirali in obnovljena klet je bila znova predana namenu. Prav tako je bila poplavljena tudi krajevna knjižnica v Poljanah, ki pa se ne bo vrnila v svoje prejšnje prostore, saj se bo prihodnje leto preselila v nov kulturni dom.

»Po lanskih avgustovskih poplavnih dogodkih smo kot upravljavec vodotokov nemudoma pristopili k izvajanju interventnih ukrepov, v nadaljevanju tudi k izvajanju izrednih ukrepov. Območje Poljanske doline in občine Škofja Loka je bilo na območju Gorenjske med bolj prizadetimi,« je spomnil vodja sektorja Direkcije RS za vode za območje Zgornje Save Urban Ilc in pojasnil, da so v občini Gorenja vas - Poljane od avgusta lani do konca junija letos izvedli izredne ukrepe na vodotokih na več kot petdesetih lokacijah v skupni vrednosti skoraj dva milijona evrov. Predvsem so se osredotočali na zagotavljanje pretočnosti strug vodotokov, interventno preusmerjanje vodotokov v prvotne struge ter poglabljanje strug.

»Po enem letu sem z doseženim več kot zadovoljen, je bilo pa res vložene ogromno energije,« je opravljeno delu v minulem letu dni ocenil župan Milan Čadež in poudaril, je treba na podlagi posledic naravnih nesreč združevati znanje in izkušnje ter se usmeriti v pravi način dela.

Je pa bilo seveda že takoj po ujmi jasno, da v enem letu še zdaleč ne bo mogoče odpraviti vseh posledic in da bo to trajalo več let. Ob tem računajo, da bo država izpolnila obljube in bo sanacija zaključena v naslednjih štirih letih.