Odkupil že skoraj pozabljeno slovensko blagovno znamko

Zgornje Pirniče – Matic Šubic je karierno pot začel kot prodajnik v podjetju Ehrana, v nekaj letih pa napredoval do vodje prodaje. V tem času se je veliko naučil, predvsem pa pridobil dragocene izkušnje. Podjetje Ehrana je pred tremi leti prevzelo špansko podjetje Glovo, kjer se je Šubic dodatno izkazal in postal vodja komerciale. A Glovo je maja letos zaradi večmilijonskih izgub letno prenehal poslovati v Sloveniji. »To se je zgodilo le nekaj tednov pred mojo poroko. Izgubiti službo tik pred tako pomembno življenjsko prelomnico je bila izjemno neprijetna izkušnja,« se spominja Šubic, ki je praktično čez noč sprejel odločitev, da odkupi blagovno znamko Ehrana.

»Potreben je pogum, da odkupiš in ponovno obudiš znamko, ki več let ni bila aktivna. Kljub temu sem želel prav Ehrano, namesto da bi ustvaril novo platformo z drugim imenom, saj je na trg lažje vrniti storitev, ki je bila nekoč že uveljavljena. Naša naloga je bila tako le obvestiti ljudi, da je Ehrana nazaj,« je povedal Šubic. K temu koraku so ga spodbudili predvsem gostinci, podprli so ga družina, prijatelji in tedaj še bodoča žena. »Gostinci so poleg uporabnikov ključni element v tovrstnem poslu. Njihova pobuda je bila zame potrditev, da obstaja priložnost za razvoj, s podporo najbližjih pa sem lažje sprejel tako hitro odločitev. Preprosto sem tvegal in verjel v uspeh,« je poudaril.

Prilagodil poslovni model

Da bi pridobil blagovno znamko Ehrana, se je moral Šubic najprej dogovoriti z Glovom za odkup, pri čemer so mu bili zelo naklonjeni in v veliko pomoč. »Poleg podpisa pogodbe in plačila kupnine je bilo treba blagovno znamko vpisati na Uradu za intelektualno lastnino,« je pojasnil in poudaril, da je mesec dni po zaprtju Glova Ehrana že zaživela. Odkup je financiral z lastnimi prihranki, brez zunanjih investitorjev, pri čemer pričakuje, da se mu bo vložek na dolgi rok povrnil. »Takšni odkupi sicer niso poceni, a ker sem bil v preteklosti varčen, sem si to lahko privoščil. Poleg tega sem še relativno mlad, zato je lažje začeti znova in nekaj zgraditi. Predvsem pa sem si želel, da bi celotna skupnost imela koristi od tega. Uporabniki dostopne cene, gostinci pa lokalnega zaveznika z ugodnimi pogoji,« je pojasnil.

Šubic je prilagodil poslovni model, njegovo podjetje namreč trenutno deluje kot posrednik za spletna naročila, brez dostavne storitve, ki jo zagotavljajo gostinci sami. »Ker smo le posredniki, imamo manj stroškov, gostinci pa večji nadzor nad naročili in tako ohranjajo stik s strankami. Hkrati za rentabilnost ne potrebujemo velikega števila dnevnih naročil,« je dejal Šubic, ki verjame, da bo podjetje pred koncem leta finančno pozitivno.

Prisotni na Gorenjskem

Mesec in pol po ponovnem zagonu blagovne znamke so vzpostavili sodelovanje že z več kot 95 restavracijami v 18 slovenskih mestih, med njimi so tudi restavracije v Kranju, Kamniku, Domžalah in Medvodah, na kar je Šubic kot Pirničan še posebno ponosen. Pred kratkim se jim je pridružil še Bled, kjer bodo septembra dodali še več restavracij, dogovarjajo se tudi z restavracijami na Jesenicah.

»Več gostincev se je na novo odločilo za dostavno ponudbo, odkar se je Ehrana vrnila. Dodatni val restavracij pričakujemo jeseni, ko se vračajo tudi študenti,« je dodal. Študenti so sicer med njihovimi najštevilnejšimi uporabniki, saj zanje ponujajo študentske bone, ki jih lahko uporabijo v 15 restavracijah v petih mestih, vključno s Kranjem in Domžalami.

Poleg Šubica je v podjetju še več mladih posameznikov, ki so bili vrsto let dejavni na trgu dostave hrane. V sodelovanju z gostinci platformo za naročanje hrane ves čas prilagajajo in nadgrajujejo. Njihovi nadaljnji koraki bodo odvisno od rasti podjetja, finančnih zmožnosti ter razmer in zahtev trga. »V prihodnosti bomo morda v večjih mestih ponudili storitev dostave za restavracije, ki svoje nimajo, vendar so to trenutno le načrti, ki jih morda ne bomo realizirali. Eden izmed naših prihodnjih ciljev je tudi zagotavljanje ekološke embalaže za gostince,« je spregovoril o načrtih. O ciljih, za katere verjame, da jih bodo dosegli že letos, pa je povedal: »Do konca leta pričakujemo sto tisoč registriranih uporabnikov, več kot tisoč naročil dnevno in več kot 130 v storitev vključenih restavracij, ki omogočajo dostavo tudi v odročnejše kraje na podeželju.«

Kaj Slovenci naročajo

Začetki dostavnih storitev pri nas segajo več kot desetletje nazaj. Tedaj je bilo, kot je povedal Šubic, gostince in tudi uporabnike težko prepričati, naj spremenijo svoje navade oziroma miselnost in začnejo sprejemati oz. oddajati naročila prek spleta ali posrednika, namesto na klasičen način po telefonu. »Ena od prednosti je, da se gostinci zdaj ne ukvarjajo več s klici in organizacijo naročil. Spletno naročanje je namreč postalo pogostejše kot naročanje po telefonu.«

Dostavne storitve so se razmahnile med epidemijo covida-19, ki je proces le pospešila, a trendi po Šubičevih besedah kažejo, da bo naročanje hrane še naprej naraščalo. »Kar zadeva razvitost trga dostave, je Evropa nasploh za Azijo, kjer posamezniki naročajo bistveno več kot pri nas. Če denimo v Sloveniji posameznik naroči trikrat na mesec, v določenih azijskih državah ljudje hrano naročajo vsak dan. Nekatere azijske družine celo gradijo hiše brez kuhinje, saj izključno naročajo hrano, kar je v vse hitrejšem tempu življenja razumljivo, saj običajno nimamo časa za pripravo obroka,« je navedel Šubic, ki opaža, da Slovenci najpogosteje naročajo pico, ki je dolgo kraljevala na vrhu priljubljenosti, vendar jo zdaj dohitevajo burgerji in azijska hrana. Vedno bolj priljubljeni postajajo tudi solatni krožniki.

Ob robu je še dodal, da je naročanje na spletni strani ali z uporabo aplikacije preprosto in dostopno tudi starejšim uporabnikom, čeprav so mladi še vedno bolj dovzetni za spletne storitve. »Glavna populacija, ki naroča, je stara med 18 in 45 let, vendar tudi starejši vse bolj uporabljajo spletno naročanje.«