Bivaži pr' Zila

Pot v Ziljsko dolino je zame vedno posebno doživetje, čeprav sem bil v zadnjih desetletjih ob različnih priložnostih pogosto v enkratni dolini pod podrto skalnato goro Dobrač, simbolom zahodnega dela koroške dežele. Užival sem na različnih prireditvah v Zahomcu, pri Stari Pošti v Bis­trici na Zilji, ki sta ji pred desetletji vdihnila novo – tudi slovensko dušo – zakonca Pepca in Ludvik Druml, v Gorjanah in še kje. Bil sem na Dobraču, na Bistriški in Zahomški planini, na tradicionalnih štehvanjih v Zahomcu in v Bistrici na Zilji, na katerih so še ohranjeni ziljska noša, stare slovenske pesmi, stari običaji in ziljska govorica. Na izlet na Ziljo smo peljali naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, na Stari Pošti pa smo organizirali tudi eno od Glasovih prej.

V začetku meseca sem bil v dolini pod Dobračem s prav posebnim namenom. S predsednikom Slovenskega prosvetnega društva Zila Danielom Mešnikom sem se pogovarjal o delovanju društva in društveni skrbi za ohranitev ziljskega narečja, z gospo Tatjano Koren - Zwitter pa o dejavnosti mladih in še posebej o njenem sodelovanju v projektu Lingua, ki s pomočjo sodobne tehnike ohranja ziljsko narečje zanamcem. Pridružila se nam je tudi gospa Milka Kriegl iz Zahomca, gospa, ki živi za svoj narod in njegov ziljski govor. Vneto išče govorce, ki znajo še kaj povedati »pa domače«, po ziljsko. Pogovor z njo je bil že objavljen.

»Pri društvu Zila čutimo po domače, po ziljsko. Tudi zato že trideset let organiziramo tradicionalni spomladanski koncert z izvirnim narečnim naslovom Bivaži pr' Zila, kar pomeni Pomlad na Zilji, 'kar ven leze in kali'. Na prireditvi sodelujejo domači pevci in glasbeniki z dvojezičnega in nemško govorečega območja, povabimo pa tudi goste iz sosednje Kanalske doline in iz Slovenije,« je povedal predsednik SPD Zila Daniel Mešnik iz Gorjan, po poklicu ravnatelj ljudske šole Štefan na Zilji. »Sedež društva je vselej tam, od koder je predsednik. Do prezgodnje smrti Urbana Popotniga je bil sedež v Bistrici na Zilji, sedaj pa je sedež na Gorjanah, kjer sem sam doma,« je povedal Daniel.

»Z vsemi svojimi dejavnostmi skušamo ohranjati našo kulturo, naš jezik in seveda tudi ziljsko narečje in običaje. Že nekaj let organiziramo adventno tržnico s programom za najmlajše. Letošnja je bila 13. decembra v Stari Pošti v Bistrici na Zilji. Ponovno smo oživili lutkovno skupino Pikce pr' Zila, ki pripravlja letos predstavo Pika Nogavička. Otroci prihajajo z Bistrice na Zilji, iz Straje vasi in Brda. Nekateri so iz povsem nemško govorečih družin ali iz okolij, kjer so nekdaj govorili slovensko oziroma po ziljsko. Presenečeni smo nad njihovo hitrostjo učenjem besedil. V predstave vselej vključujemo tudi besede v ziljskem narečju, ki ga skušamo ohraniti tudi na ta način,« pove predsednik.

»Seveda je delovanje v našem okolju zahtevno, čeprav je v okolju veliko več tolerance do našega jezika in kulture. Veliko boljše je sodelovanje z občinama Bistrica na Zilji in Straja vas. Predstavniki občine prihajajo na naše prireditve, za slovenščino oziroma ziljščino pa se zadnja leta najde prostor tudi v občinskih glasilih. Tudi Celovec nam je bližji kot prej. Tehnika nam pomaga, tako da nam ni treba po vsak letak v Celovec,« je povedal Daniel Mešnik.