Družina Blajs v krempljih strahu (1)

V polni dvorani kulturnega centra v središču Železne Kaple so v četrtek, 11. decembra, predstavili v knjigi popisano zgodbo družine Blajs iz Koprivne, ene od družin v kapelskih grapah, s katerimi se je zgodovina kruto poigrala in pustila trajne posledice. Knjigo z naslovom V krempljih strahu – Usoda družine Blajs je napisal dolgoletni vodja občinskega urada v Železni Kapli in raziskovalec krajevne zgodovine Ferdinand Bevc, ki že leta zbira gradiva in pričevanja o življenju v teh krajih in o njih piše v knjigah.

Pred leti je Slovensko prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple v sodelovanju s Ferdinandom Bevcem že pripravilo razstavo o rodbini Blajs, ki je bila na prehodu iz 15. v 16. stoletje do začetka druge svetovne vojne ena od najtrdnejših rodbin v Koprivni pod Peco. Ferdinand Bevc je tokrat naredil še korak več. Napisal je nad 270 strani obsegajočo knjigo z naslovom V krempljih strahu: usoda družine Blajs. Mohorjeva založba iz Celovca jo je izdala v okviru čezmejnega Interreg projekta Lingua.

Zanimiv pogovorni večer je vodila Monika Novak - Sabotnik, na citre pa je igrala Milena Pavlič z Obirskega. Občinstvo, v katerem so bili tudi nekateri daljni potomci Blajsove rodbine, je najprej nagovoril direktor Mohorjeve iz Celovca dr. Karl Hren. Povedal je, da projekt Lingua financirata Evropska unija in Dežela Koroška, v njem pa sodelujeta tudi Gorenjski glas iz Kranja in Ljudska univerza Škofja Loka. Prvi cilj projekta je digitalizacija ziljskega narečja, drugi pa izdaja publikacij, kakršna je knjiga o rodbini Blajs. »Meni se zdijo take zadeve še posebej pomembne. Rad hodim v hribe in sem bil že večkrat v Koprivni, blizu domačije Blajs, ob državni meji s Slovenijo. Ko gledaš na čudovito sončno lego domačije, si ne moreš predstavljati, koliko hudega se je tu zgodilo med drugo svetovno vojno. To je del naše zgodovine, ki je ne moremo zamolčati. Veseli smo, da je sedaj tudi zapisana,« je povedal dr. Hren. Zahvalil se je piscu knjige Ferdinandi Bevcu, sodelavkama pri Mohorjevi Sanji Boto in Uši Serajnig, ki sta poskrbeli za slovenski del knjige, in Klausu Amannu za nemški prevod.

Zdravko Haderlap iz Lepene je povedal, da je Bevčeva knjiga pripoved o sledeh, ki jih je pustil človek v teh krajih. V njej je pokrajina dobila besedo. Avtor knjige Ferdinand Bevc pa je pripovedoval o začetkih zbiranja gradiva za to knjigo in prvih pogovorih z Johano Kukež, rojeno Blajs.

Willi Ošina, predsednik Slovenskega prosvetnega društva Zarja v Železni Kapli, je povedal, da so pred 18 leti začeli raziskovati krajevno zgodovino. Doslej je društvo izpeljalo več kot dvajset projektov, ki se ukvarjajo z ljudmi in njihovimi zgodbami. Brez Ferdinanda Bevca jim to ne bi uspelo.