Jezerski govor (1)

V dvorani Korotan na Jezerskem je potekala predstavitev narečnega slovarja Tokóla pa pər Jézer govarêmo. Njegov avtor je Jože Meško, slovar pa predstavlja pomemben prispevek k ohranjanju jezikovne in kulturne dediščine Jezerskega. Zbrani in pojasnjeni narečni izrazi pričajo o bogastvu domačega govora ter o življenju in delu ljudi v tem prostoru skozi čas.

Slovar je izšel v mehki vezavi in v nakladi petsto izvodov pri Kulturno-umetniškem društvu Jezersko s finančno podporo Občine Jezersko v vlogi založnika. Uredniško delo so opravile Anka Polajnar, dr. Jožica Škofic in Maja Lesar. V njem najdemo tudi nekaj fotografij in skic, ki pomagajo ponazoriti pomen posameznih izrazov. Poleg bogatega uvodnega dela predvsem z razlagalnim in pojasnjevalnim namenom je na koncu slovarju dodanih tudi nekaj praznih strani, kjer si bralec lahko kaj zabeleži.

Predstavitev je povezovala Maja Lesar, uvodoma pa je zbrane nagovoril župan Občine Jezersko Andrej Karničar. Zahvalil se je avtorju in soustvarjalcem za opravljeno delo. Poudaril je, da je slovar ena težje pričakovanih in pomembnejših knjižnih pridobitev zadnjega desetletja na Jezerskem in naj bi našel mesto v vsaki jezerski hiši. To je konec koncev tudi avtorjeva želja, kot smo izvedeli ob koncu predstavitve. Avtor upa, da se jezersko narečje ohrani, saj predstavlja nesnovno kulturno dediščino in veliko pove o kraju in njegovi preteklosti.

Jože Meško je v pogovoru predstavil nastajanje slovarja, omenil izzive, s katerimi se je srečeval na takšen in drugačen način, tudi pri sodelovanju s stroko. Nekaj govora si je sicer pripravil, povedal pa je, da je večino stvari pojasnil že v uvodni besedi v novem slovarju, kjer je med drugim tudi zapisal: »Namen tega dela je, da ne bi šli v pozabo številni izrazi in reki, ki so ali pa so bili nekoč v rabi na Jezerskem. Mnoge od njih uporabljajo tudi drugje, predvsem na avstrijskem Koroškem ... Ker je praktično nemogoče ugotoviti, ali je neka beseda v rabi izključno na Jezerskem ali jo uporabljajo tudi kje drugje, sem sklenil v slovar vključiti vse narečne besede, ki so mi jih povedali Jezerjani. Poleg običajnih pogovornih besed so vključeni tudi strokovni izrazi, povezani z različnimi dejavnostmi in poklici, ki so jih opravljali ali pa jih še opravljajo na tem območju. Žal sem začel zbirati gradivo nekoliko prepozno, saj so mnogi izrazi že šli v pozabo. Ugotovil sem, da po jezerskih domačijah hranijo še veliko starih predmetov in orodij, ki niso več v rabi in jim nihče več ne pomni imena … Zbirka vsebuje tudi nekatere (strokovne) izraze, ki praviloma ne spadajo v klasični narečni slovar. Popestrena je še z raznimi reki in domislicami, ki sem jih slišal od domačinov in jih brez olepševanj tudi zapisal.«

Poleg ustnih je uporabil tudi nekaj pisnih virov, piše naprej v uvodu in omeni tudi močno povezanost Kort z Jezerskim ter da sta si še danes koroško in jezersko narečje precej podobni. Opiral se je na knjigo Korte in Korčani. V omenjeni knjigi je našel tudi zanimive narečne izraze, ki na Jezerskem niso poznani, morda so bili nekoč, a so že šli v pozabo. Za primer je vzel železno kravo in besedo vabovc. »Železna krava je krava, ki jo je moral mladi prevzemnik na kmetiji zagotoviti zapustniku do njegove smrti. Če je krava oslabela ali poginila, je moral prevzemnik priskrbeti novo kravo, od tod ime železna krava. Vabovc pa je imel nalogo, da je od hiše do hiše vabil goste na ohcet,« razloži v uvodu Jože Meško. (Se nadaljuje)