Jezerski govor (2)

Avtor slovarja Jože Meško je na Jezersko prišel iz Haloz, njegovi starši pa imajo korenine v Prlekiji. Na Jezerskem se je ustalil. Ob pogovorih s taščo Marijo Kaštrun, po domače Brencetovo Mici, je začel zapisovati besede, ki jih ni razumel. Sprva je šlo za osebne zapiske, sčasoma je gradivo preraslo v obsežno zbirko. Med letoma 2017 in 2020 je opravil okoli petdeset pogovorov z domačini različnih poklicev ter sistematično zbiral izraze s področij obrti, kmetovanja, vsakdanjega življenja. Poseben izziv sta mu predstavljala zapis narečne izgovarjave z vsemi fonetičnimi posebnostmi in prav tako odločanje, katere besede vključiti, saj je težko določiti, kaj je izključno jezersko. »Če vzamete v roke katerikoli narečni slovar, boste ugotovili, da mnoge besede razumete. V rokah sem imel narečni slovar rudarjev iz rudnika v Zagorju, torej zelo ozko specializiran slovar, in tudi tam sem razumel kar precej besed. Torej je popolnoma jasno, da ni mogoče sestaviti slovarja iz besed, ki jih ne govorijo nikjer drugje kot le na Jezerskem, in tako sem vključil vse narečne besede, ki sem jih slišal od Jezerjanov,« je povedal na predstavitvi in se hudomušno dopolnil, da če bi pa nekdo na vsak način vztrajal, da je treba narediti tak slovar, se pa boji, da bi v njem bila le ena sama beseda: »In to bi bila 'krditnə', ki jo je tako rad uporabljal legendarni oskrbnik Češke koče, Šuštarjev Andrej.« Razlaga besede v slovarju: lahko pomeni vznemirljivo, zanimivo, zelo slabo, zelo dobro, neverjetno, smešno.

Pojasnil je tudi naslov slovarja. Med več predlogi so se na koncu dogovorili, da bo naslov knjige Tokóla pa pər Jézer govarêmo. Zataknilo se je pri izgovarjavi besede govarêmo. Imeli so tri možnosti, ki so bile vse precej verjetne in tudi vsak Jezerjan bi jih razumel, a na koncu je obveljala govarêmo.

Anka Polajnar in dr. Jožica Škofic sta bili tisti, ki sta poskrbeli za strokovno plat slovarja in kot zunanji sodelavki bdeli nad pravilnostjo zapisov v njem.

Maja Lesar je obe na kratko predstavila, sami pa sta strnjeno pojasnili svoji vlogi pri slovarju. Poudarili sta, da narečni slovar ni le seznam besed, temveč skrbno strukturirano delo, ki poleg pomena prinaša podatke o izgovoru, naglasu, načinu pregibanja besede, kako se uporablja, v kakšnem sobesedilu. Takšna ureditev omogoča, da slovar služi tako domačinom kot tudi raziskovalcem. Izvedeli smo tudi, kakšno je delo dialektologa – in ta dejansko brez ljudi s terena ne more delovati, zato je Meškovo delo dragoceno tudi za znanstvene raziskave.

Eno zahtevnejših vprašanj, s katerim so se ustvarjalci srečali, je bilo, koliko lahko poenostavijo narečni zapis, da bo še narečen in hkrati tehnično obvladljiv za abecedni razpored ter računalniško obdelavo. Ob predstavitvi slovarja so posebej poudarili pomembnost uvoda v knjigi, saj bralcu pomaga pri branju slovarja, razumevanju njegove zgradbe in uporabljenih oznak. Obe urednici sta tudi poudarili, da je jezik živ in se hitro spreminja, zato so terenski podatki in morebitne dopolnitve za prihodnje izdaje dobrodošli. Jože Meško bo še naprej zbiral besede, zato je Jezerjane pozval, naj mu jih kar sporočijo, če se še kakšne spomnijo in je ne najdejo v slovarju.

Predstavitev so spremljali glasbeni vložki Viktorja Dolinška, dogodek je obogatila tudi Mija Murovec, domačinka, ki jezersko govorico zelo dobro pozna in ohranja. V domači govorici je predstavila, zakaj se je »ugvantova« na način, kot so to počele kmečke gospodinje pred dvema stoletjema, ter prebrala odlomek v pristnem narečju. S tem je obiskovalcem približala zvočnost in izrazno moč govora, ki ga slovar beleži. (Konec)