Na srečanju folklornih skupin več kot tristo folklornikov

»Marca smo v Kamniku pripravili območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin z območja delovanja kamniške in domžalske izpostave JSDK. Z udeležbo smo bili izjemno zadovoljni, saj je na dveh dogodkih zaplesalo skupno več kot tristo folklornikov, kar kaže na to, da je zanimanje za to dejavnost živo in se uspešno prenaša na mlajše generacije. To so spodbudni obeti za prihodnost ohranjanja folklorne in kulturne dediščine, ki je v življenje Kamnika, vemo, tradicionalno vtkana.«

Tako je svoje vtise po srečanju strnila vodja JSKD, Območne izpostave Kamnik, Klavdija Gregorin Štiftar. Dodala je, da so srečanja folklornih skupin izjemno pomembna, saj omogočajo pred­stavitev dela skupin, izmenjavo izkušenj ter krepijo zavedanje o vrednosti naše bogate kulturne dediščine. So pa ta srečanja vsako leto tudi strokovno podprta, kar skupinam omogoča kakovostno povratno informacijo in smernice za nadaljnji razvoj. Izjemne povratne informacije so se tokrat med drugim razveselili člani otroške Folklorne skupine Thin, ki pod mentorstvom učiteljice Marinke Pirc ustvarjajo šele slabe štiri mesece. Pravzaprav gre za četrtošolce Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, podružnica Zgornji Tuhinj, ki so za šolsko kulinarično obarvano prireditev Ko v naši dolini zadiši pripravili ljudski ples A je kruh že pečen. S plesom so navdušili občinstvo, nad folkloro pa so tudi sami tako navdušeni, da se je mentorica odločila in jih prijavila na kamniško srečanje, tam pa so se povsem nenadejano uvrstili naprej na regijsko tekmovanje, ki bo v Tržiču. Priložnostno zbrana razredna skupina je torej popolnoma spontano postala folklorna skupina, učenci pa so sami izbrali ime v domačem jeziku – Folklorna skupina Thin. Ko smo jih ujeli na eni izmed nedavnih vaj, so nam povedali, da so vaje včasih naporne, a da radi plešejo ljudske plese, všeč jim je domač jezik, ki ga uporabljajo, in zvok harmonike, ki jih spremlja (harmonikarja sta Matija Hribernik in Marcel Kožlakar, dva izjemna glasbenika in tudi učenca višjih razredov njihove šole). Dodali so, da z razumevanjem domačih in narečnih besed v pesmi nimajo prav nobenih težav. Čeprav si je Marinka Pirc, ki je v najstniških letih aktivno plesala folkloro, od nekdaj želela svoje folklorne skupine, so trenutno ona in učenci še skrivnostni glede tega, kakšna bo prihodnost skupine. Se pa številni strinjajo, da bi se tradicija otroške folklorne skupine, ki zgodbe preteklosti nosi v prihodnost, v tuhinjskem okolju lahko nadaljevala.

Na letošnjem območnem srečanju otroških in odraslih folklornih skupin je vsega skupaj zaplesalo trinajst skupin. Na srečanju Ringaraja se je predstavilo osem otroških folklornih skupin, sledilo je Maroltovo srečanje s petimi odraslimi folklornimi skupinami. Kar nekaj predvsem otroških folklornih skupin je bilo pred kratkim ustanovljenih, kar potrjuje, da tudi mlade zanima ta zvrst, ki ni le umetniška oblika, temveč medij, ki skozi gibanje, glasbo, petje (pogosto v narečju) in oblačila pripoveduje zgodbo, identiteto posameznih krajev in posameznega naroda.