Narečja ohranja tudi na filmu

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza iz Celovca sta za prejemnico letošnje prestižne Tischlerjeve nagrade izbrala človeka, ki že štirideset let živi za ohranitev slovenskega jezika na Koroškem, za jezikovno izobraževanje mladih in za ohranjanje ljudskih šeg in navad ter še posebej narečij: dr. Herto Maurer-Lausegger, rojeno leta 1953 v dvojezičnem Slovenjem Plajberku. Tako kot veliko otrok iz slovenskih družin se je po ljudski šoli vpisala na Slovensko gimnazijo v Celovcu, nato pa je odšla na študij slovenščine in tudi glasbe ter upodabljajoče umetnosti v Gradec. Diplomirala je z raziskavo terminologije, povezane s slovenskimi mlini na Koroškem. Nato je delovala v etnološkem oddelku Krščanske kulturne zveze in nato z Avstrijsko radiotelevizijo ORF, kjer je pripravljala prispevke o slovenskih narečjih na Koroškem. Svojo poklicno pot je nadaljevala in leta 2015 sklenila kot predstojnica Inštituta za slavistiko na Univerzi v Celovcu.

V obrazložitvi sinoči podeljene nagrade na posebni slovesnosti v Mohorjevi hiši v Celovcu so zapisali, da jo prejema za »svoje življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja in avdiovizualne dokumentacije slovenskih narečij na Koroškem«. Dr. Herta Maurer-Lausegger ni le iskala govorcev narečij na Koroškem, zapisovala njihovih pripovedi in jih posnela, ampak je dodajala tudi sliko. »Nisem se želela ukvarjati le z jezikom, temveč tudi z vizualno podobo pripovedovanih vsebin. S tem sem začela leta 1994. Verjetno bi težko našli dialektologa, ki bi se bolj intenzivno od mene ukvarjal z govorci slovenskih narečij in njihovim jezikom po vsem južnem delu Koroške. Njihov govor, ki smo ga zajeli v naših dialektoloških etnoloških filmih, sem predstavila v več kot petnajstih državah, od Finske do Kanade, Japonske in Avstralije. Opozarjali so me, in tudi sama sem to spoznavala, da je treba z dokumentacijo narečij po terenu pohiteti, saj kmalu v mnogih krajih južne Koroške slovenskega govora ne bo mogoče več slišati. Narečja so resno ogrožena,« je povedala prejemnica Tischlerjeve nagrade. Koroško je prehodila po dolgem in počez, se pogovarjala s stotinami ljudi, se zanimala za njihove šege in navade ter pri tem uživala. »Veseli me, da se ljudje v Ziljski dolini odpirajo in so znova bolj naklonjeni ziljščini, čeprav večina ljudi ne govori več slovensko. Mnogi obžalujejo, da jim stari starši ali starši niso posredovali materinščine. Da bi ljudem v regiji omogočili, da se ponovno povežejo z ziljskim narečjem, snemamo dokumentarne filme v ziljščini in koroški nemščini,« je v pogovoru za celovški časopis Nedelja povedala dr. Herta Maurer-Lausegger.

Zanjo je značilen optimizem. Večina njenih raziskav je posvečena temam, pomembnim za našo narodno skupnost. V središču pozornosti so bila slovenska narečja, dvojezičnost, Andrej Šuster Drabosnjak in bukovništvo na Koroškem. »Za raziskovanje Drabosnjaka me je navdušil kulturnik in bivši ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu Pavle Zablatnik. Ukvarjala pa sem se še z mnogimi drugimi področji. Ljudje na podeželju so z veseljem sprejemali moje obiske in moje zanimanje za njihovo življenje in kulturo,« je povedala.