Narečja so jedro duhovne kulture

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) iz Ljubljane je ob podelitvi Trubarjevega priznanja zapisala, da je Narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca zaslužen nagrajenec, saj že desetletja vzorno skrbi za ohranjanje pisne in materialne kulturne dediščine, si prizadeva za ohranitev narečij in za izdajo narečnih slovarjev ter zemljevide ledinskih in hišnih imen. Skratka, za delo na vseh področjih etnologije.

Znanstvena vodja inštituta mag. Martina Piko-Rustia poudarja, da je za priznanje zaslužna vsa ekipa inštituta, ki opravlja svoje delo zelo ozaveščeno kot poslanstvo. Zaradi tega so mogoči rezultati, ki jih dosegajo. »Več let je bila tajnica in duša inštituta Milka Olip, ki nam še vedno pomaga. Podelitev je bil poseben trenutek zame in Uši Sereinig, ker sva med študijem etnologije v Ljubljani ure in ure preživeli v NUK in brskali po dokumentih, Uši še posebej v rokopisnem oddelku. Del naše ekipe je kartografinja Irena Slavkov, ki pripravlja in riše karte ledinskih in hišnih imen, jih vnaša v sistem in pripravlja osnove za spletne zemljevide. Imamo dva mlada sodelavca: Floriana Jordana, ki je doslej deloval v Deželnem arhivu in se ukvarjal z dokumentacijo hišnih in ledinskih imen, in Ano Smrtnik Einspieler, ki je študirala slavistiko in germanistiko in je za svojo magistrsko nalogo izbrala gradivo za slovar košarkarskih izrazov. Sodelovala je pri pripravi slovarja Pavleta Apovnika, sedaj pa sodeluje pri nastajanju slovarja narečnih besed iz Globasnice in okolice. Osnove zanj pripravlja Štefan Elbe, brat Hanzija Elbeja, graditelja znamenitega gradu sredi Globasnice,« je povedala mag. Martina Piko-Rustia. Žal ji je, da tega trenutka veselja in ponosa ne morejo deliti s pobudnikom za ustanovitev inštituta pokojnim Nužejem Tolmaierjem.

Inštitut je med drugim dejaven tudi pri ohranjanju materialne kulturne dediščine. Primer je Drabosnjakov muzej na Kostanjah nad Vrbskim jezerom, za katerega sta še posebej zaslužni Urša Sketelj in Uši Sereinig. Sodelavci inštituta so popisovali predmete pri zasebnikih, tudi na domu Martine Piko-Rustia v Vidri vasi, ki je bila primer samooskrbne kmetije z mlinom. Na njej so popisali nad 400 predmetov.

Ohranjanje narečij ostaja pomembna naloga v delu inštituta. Vodja poudarja, da so narečja osrednji nosilni element duhovne kulture. »Karkoli raziskuješ, naletiš na narečja: v starejših dokumentih, v etnoloških dokumentih, pravljicah, pripovedkah, šegah, navadah in drugih besedilih. Inštitut se ukvarja z njihovo transkripcijo, ki je lahko znanstvena ali enostavnejša, berljiva za širši krog, vendar mora biti tudi ta uporabna v znanstvene namene. Prva sta se tega dela lotila Herta Maurer-Lausegger in Ludvik Karničar,« je pojasnila.