Utrinek s Križnikovega festivala iz preteklih let / Foto: Tina Dokl
Utrinek s Križnikovega festivala iz preteklih let / Foto: Tina Dokl
Nekoč je živel razbojnik
Do junija se zdi še daleč, a ustvarjalci Križnikovega festivala so že globoko v procesu načrtovanja letošnjega praznika pripovedovanja.
Križnikov pravljični festival Jenkret je biv … že vse od leta 2012 soorganizirata Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Kulturno društvo Motnik s pomočjo Turističnega društva Motnik. Gre za prvi pripovedovalski festival na Kamniškem, ki je v teh letih razširil svoja krila in danes privablja obiskovalce od vsepovsod. Osrednje dogajanje poteka v Motniku, na tamkajšnjem osrednjem trgu, festival pa je posvečen Gašperju Križniku, zbiralcu in zapisovalcu ljudskih pravljic iz Motnika iz druge polovice 19. stoletja.
Motniški trg se vsako leto v juniju za dva dni spremeni v prostor zgodb, pravljic, pripovedovanja. Vsako leto festival spremlja literarni natečaj, s katerim želijo organizatorji spodbuditi pravljično domišljijo in ustvarjalnost. Tudi za letos so ga že razpisali, nosi naslov Nekoč je živel razbojnik, osrednja tema festivala so rokovnjači, razbojniki in prevaranti, kakršnih v slovenskem in svetovnem pravljičnem izročilu ne manjka. Vedno znova se veselijo poslanih zgodb in pravljic, pravi Nina Semprimožnik, predsednica Kulturnega društva Motnik, ki ima tudi svojo pripovedovalsko sekcijo, ta pa na festivalu svoj večer, ko se zasliši tudi tamkajšnje narečje. To je na skrajnem robu gorenjskega in povsem svoje. »Če gremo na Vransko, tam že po naši govorici vedo, da spadamo drugam, in če gremo v Zg. Tuhinj, tudi. Ne govorimo ne gorenjsko in ne savinjsko, pač pa – motniško,« pravi Nina Semprimožnik, prav to pa so zapisali tudi v knjižici Stara hišna imena. »Območje med Tuhinjsko dolino in Motnikom je z vidika narečij lep primer izrazite spremembe lokalnih govorov, kjer skorajda resnično velja, da ima 'vsaka vas svoj glas'.« Dodali so, da so v Motniku značilnosti gorenjskega narečja zelo malo slišne, saj da ob stiku s savinjskim narečjem večji del gorenjskih in tuhinjskih značilnosti tam že izzveni.
Kulturno društvo Motnik ima bogato tradicijo, letos je praznovalo že 116 let. Nina Semprimožnik je njegova predsednica zadnja štiri leta, prej pa je izjemen pečat v društvu pustil njen ded, ki ga je vodil kar štiri desetletja. »Zavedam se, da sem stopila v velike čevlje, nosim veliko odgovornost, hkrati pa mi je kulturno udejstvovanje v domačem kraju v največje veselje, to čutim kot poslanstvo,« pravi sogovornica. Prav pred kratkim je društvu uspelo po dvajsetih letih na oder postaviti novo igro – Stevardese pristajajo, ki temelji na znani francoski burleski Boeing Boeing. V enem koncu tedna so dvakrat napolnili domačo kulturno dvorano. Dogaja se v Parizu in zato igralci (vsi so iz Motnika) uporabljajo knjižni jezik, si pa Nina Semprimožnik močno želi, da bi v prihodnje na oder postavili tudi predstavo v narečju. »Zdi se mi, da se na tak način še bolj povežemo z gledalci,« pove iz izkušenj s številnih dogodkov, ki skozi leto potekajo v Motniku. Ni jih malo, kajti tudi ni malo zagnanih malih in velikih kulturnikov. »Če kaj, pa nimamo težav s pomlajevanjem. Nasploh se je Motnik v zadnjih letih zelo pomladil, kot skupnost ogromno sodelujemo, se povezujemo in v vse to vključujemo naše otroke. Le tako bodo društva in z njimi ohranjanje kulturne dediščine živeli naprej.«