Vokalna skupina Kokrčan / Foto: Arhiv Skupine

Vokalna skupina Kokr'čan / Foto: arhiv skupine

Ohranjanje slovenske kulturne dediščine

Člani Vokalne skupine Kokr’čan so v dobrih treh desetletjih delovanja zapeli več kot 180 različnih slovenskih ljudskih in umetnih pesmi.

V prepevanje Vokalne skupine Kokr'čan je vtkana ljubezen do pevskega in jezikovnega izročila, ki jo člani skupine negujejo skupaj z umetniškim vodjo in pevovodjo Ignacem Gorjancem. »Že od nastanka skupine Kokr'čan je prevladovalo prepričanje, da bomo prepevali pretežno slovenske pesmi. Slovenski ljudski in umetni napevi tako sestavljajo kar 95 odstotkov našega repertoarja. To pomeni, da smo se zavezali ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Pojemo tudi nekatere tuje pesmi, ki pa smo jih v repertoar uvrstili predvsem zaradi kakšnega dogodka oziroma projekta,« sta pojasnila Klemen Naglič in predsednik skupine Ivan Rozman.

Veselje do petja jih je povezalo pred dobrimi tremi desetletji. Od takrat do danes so zapeli več kot 180 različnih slovenskih pesmi, ki so jih po besedah sogovornikov vedno poskušali izbrati na podlagi najboljše možne kombinacije med zvenom vokalne skupine, zahtevnostjo pesmi in tematiko. »Nabor pesmi ves čas dopolnjujemo. Skupaj z umetniškim vodjem in pevovodjem Ignacem Gorjancem repertoar nadgrajujemo z novimi pesmimi po vsebini in zahtevnosti ter večkrat tudi z novimi priredbami. Izbor poskušamo prilagoditi vsem tematikam in uskladiti s smernicami, ki so povezane z nastopi po različnih regijah in tematskih vsebinah.«

Prepevajo pesmi iz vseh slovenskih pokrajin in tudi iz zamejskih regij. Njihova raznolikost, drugačen melos in glasbena širina poskrbijo, da je slovenska pesem bogata kulturna dobrina, menijo pevci. »Člani vokalne skupine smo ponosni, da lahko s svojim petjem predstavljamo bogato zakladnico slovenskih pesmi. Domoljubje pa je močno, zato velik delež v našem repertoarju predstavlja gorenjska regija,« pristavita sogovornika.

Pevski večer na Kokrici, povezovanje raznolikosti

Pestrost slovenskega jezikovnega prostora in glasbenega poustvarjanja odstirajo zlasti s Pevskim večerom na Kokrici, na katerem gostijo ljubitelje zborovske pesmi iz različnih krajev ter domačinom in drugim obiskovalcem predstavljajo dosežke pevske sezone. Osrednji letni dogodek je del njihovega udejstvovanja skoraj od prvih let pevske skupine. »Ideja za Pevski večer na Kokrici se je izoblikovala že leta 1996 kot predstavitev našega dela poslušalcem in druženje z drugimi pevskimi zasedbami iz celotne Slovenije in zamejstva. Prireditev je postala tradicionalna, prestavljena je bila le zaradi praznovanja obletnice vokalne skupine in pandemičnih omejitev.«

Tudi vodilo Pevskega večera na Kokrici je že od vsega začetka slovenska ljudska ali umetna pesem.

To pomlad beležijo 25. izvedbo pevskega večera. Tudi njegovo vodilo je že od vsega začetka slovenska ljudska ali umetna pesem. V minulih letih je dogodek povezal 55 različnih pevskih zasedb; nekatere so v Kulturnem domu na Kokrici prepevale večkrat, med njimi Moški pevski zbor Bizeljsko, Nonet Brda in Mešani pevski zbor Dobrava iz Naklega. »Nastopajoči so iz vseh slovenskih pokrajin, slovensko pesem so na Kokrico prinesli tudi iz zamejstva. Ponosni smo, da nam uspe vsako leto poleg nekaterih stalnih gostov privabiti eno do dve novi skupini. Vsaka skupina rada predstavi pesmi svojega področja, zato je poskrbljeno za celotno zakladnico slovenskih pesmi. Poleg pevskih zasedb na prireditev povabimo še druge kulturnike. Tudi teh gostov je bilo v preteklih letih več kot deset različnih: od harmonikarjev, citrarjev do rogistov, kitaristov, gledaliških skupin.« Po mnenju Klemena Nagliča in Ivana Rozmana je ravno povezovanje in spoznavanje drugačnosti pevske večere spremenilo v tradicionalno prireditev. »Vse skupaj pa je izvedljivo zaradi prijateljstva v skupini in ker pri organizaciji poleg pevcev sodelujejo tudi družinski člani,« poudarita. Polna dvorana in pohvale obiskovalcev, ki prihajajo na Kokrico tudi iz nekoliko bolj oddaljenih krajev, so poplačilo za trud in potrditev, da so na pravi poti. »Pevski večer je glede na odziv občinstva prerasel v tradicijo, ki jo želimo ohranjati tudi v prihodnosti,« sta zaključila.