Otroci so folklorni skupini nadeli domače ime

Folklorne skupine so za ohranjanje kulturne dediščine izjemnega pomena. Folklorni plesi so umetniška oblika, a imajo še pomembnejšo vlogo. Skozi gibanje, glasbo, petje (pogosto v narečju) in oblačila pripovedujejo zgodbo posameznega naroda, so nosilke njegove identitete.

Te zgodbe vsako leto z organizacijo srečanja folklornih skupin na oder povabita tudi kamniška in domžalska območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). V marcu so skupine zaplesale v Domu kulture Kamnik. Na srečanju Ringaraja se je letos predstavilo osem otroških folklornih skupin, sledilo je Maroltovo srečanje s petimi odraslimi folklornimi skupinami. Vsega skupaj je oder zavzelo več kot tristo folklornikov vseh generacij.

Klavdija Gregorin Štiftar, vodja kamniške območne izpostave ​ JSKD, nam je povedala, da so bili organizatorji z udeležbo izjemno zadovoljni. »Srečanja folklornih skupin so pomembna, saj omogočajo predstavitev dela skupin, izmenjavo izkušenj ter krepijo zavedanje o vrednosti naše bogate kulturne dediščine. So tudi strokovno podprta, kar skupinam omogoča kakovostno povratno informacijo in smernice za nadaljnji razvoj.« Veseli jo, da je zanimanje za to dejavnost živo in da se uspešno prenaša na mlajše generacije. To potrjuje tudi dejstvo, da je kar nekaj nastopajočih otroških skupin nastalo šele pred kratkim in da otroke več očitno folklora zanima, le predstaviti jim jo je treba na pravi način. To je uspelo učiteljici Mariji (Marinki) Pirc iz Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, ki v Podružnici Zgornji Tuhinj letos uči četrti razred. Od malega je velika ljubiteljica folklore. »Kot najstnica sem aktivno plesala folkloro, od nekdaj sem si želela ustvariti svojo skupino, ampak nisem zbrala poguma.« Do letošnjega leta, ko je po novem letu svojim učencem predstavila idejo, da bi marca, na zaključku dvoletnega šolskega projekta, v katerem so raziskovali kulinariko Tuhinjske doline, zaplesali ljudski ples. Prijeli so za delo, plesali in trdo garali, na odru omenjenega dogodka pa navdušili s spletom A je kruh že pečen. Tako zelo, da to ni bil več samo priložnostni razredni nastop, pač pa so postali folklorna skupina. Natančneje: Folklorna skupina Thin. »Otroci so sami izbrali ime v domačem jeziku,« nam je povedala Marinka Pirc, ko smo jih ujeli na eni izmed nedavnih vaj. Uvrstili so se namreč na regijsko tekmovanje v Tržič, zato te dni vadijo še bolj zavzeto. S harmoniko sta se skupini pridružila še dva učenca višjih razredov. Četrtošolci so nam v en glas povedali, da radi plešejo ljudske plese, všeč jim je domač jezik, ki ga uporabljajo in zvok harmonike, ki jih spremlja. »Vmes je bilo resda malo naporno, potem smo pa izpeljali,« je zrelo pojasnila ena izmed učenk. Z razumevanjem narečnih besed v pesmih nimajo težav, so še dodali, saj je tak jezik v tuhinjskem okolju še v vsakdanji rabi. Bo skupina obstala? Marinka Pirc je glede tega še skrivnostna, z učenci se o tem še niso odločili. Se pa številni strinjajo, da bi se tradicija otroške folklorne skupine v tuhinjskem okolju lahko nadaljevala. Ne samo zaradi otrok, ki pri tem neizmerno uživajo, pač pa tudi zato, ker prav v takšnih zgodbah tradicija dobi prihodnost.