Pa dečva, dej p'sa v hliev

Ziljska fešta v »šiši« v Zahomcu, organizirana v okviru čezmejnega projekta Lingua, je bila tudi predstavitev ljudske pevske narečne dediščine v Ziljski dolini. O njej sta na prireditvi pod okriljem Mohorjeve in Slovenskega prosvetnega društva Zila posebej pripovedovala ena od najbolj srčnih zbirateljic in zapisovalk ziljskega narečja Milka Kriegl iz Zahomca in seveda predsednik društva Danijel Mešnik.

Ziljske narodne pesmi so prepevali Mladinski zbor Oisternig pod vodstvom Christine Zwitter (Oisternig je 2050 metrov visoka gora na južni strani doline, na mejo s Kanalsko dolino v Italiji), Kvartet Mundart pod vodstvom Petre Schnabl - Kuglitsch in pevska skupina Die Ilegalen (Ilegalci) pod vodstvom dolgoletnega pevovodje ziljskih pevk in pevcev Franza Moertla. Zakaj tako ime? Zato, je povedal Franz Moertl iz Bistrice na Zilji, ker niso uradno vpisana pevska skupina, članica društva, ampak skupina mož in fantov, prijateljev, ki jih združuje pesem. Pevci presegajo jezikovne meje, saj slovenske pesmi pojejo tudi pevci, ki slovenščine oziroma ziljskega slovenskega narečja ne znajo in so člani različnih pevskih skupin.

Kvartet Mundart je na Ziljski fešti zapel doslej malo znano ljudsko pesem Pa dečva, dej p'sa v hliev. Franz Moertle, pevec te skupine in tudi zborovodja Ilegalcev, je povedal, da jo je pogosto pel Franz Kuglitsch (1942–2020) iz Straje vasi. Ko ga je slišal pokojni Lajko Milisavljevič, ki je tudi na Zilji zbiral in zapisoval koroške ljudske pesmi, je petje spremenil v notni zapis. Tako se je pesem ohranila do danes.

V izvirniku se glasi takole:

Pa dečva, dej p'sa v hliev,

snueč je zuena biv,

pa v's čas hav, hav, hav

da s'n se zbav.

Pa drieva n'č, dava n'č niesva žebrava,

knied'rla, knied'rla

sva se pa dava.

V slovenskem knjižnem literarnem prevodu, ki ga nam je posredoval Vito Primožič iz Tržiča, urednik Založbe Astrum, pa gre pesem takole:

Pa dekle, daj psa v hlev,

sinoči je zunaj bil,

pa ves čas hav, hav, hav,

da sem se zbal.

Pa včeraj zvečer nič, danes

zjutraj nič nisva molila,

dol, dol

sva se pa dala.

Beseda knied'rla pomeni v knjižni slovenščini dol, v nemščini pa nieder.

Na Ziljski fešti so se poklonili tudi spominu na konec lanskega decembra umrlo pesnico in pisateljico ziljskih zgodb Mario Bartoloth (1938–2025), rojeno Pri Užičarju v Gorjanah na Zilji. Vse življenje je ostala povezana z domačim okoljem, z naravo in seveda s slovenščino oziroma ziljsko govorico. To je znala prej kot nemščino. Zaradi slovenščine je bila deležna tudi sovražnih pogledov in besed. Leta 1992 je pri Mohorjevi založbi izšla njena pesniška zbirka Pa Zila še vesčes šemi, leta 2015 pa še zbirka Zilščə pušəlč: Pesmi spodnje Zilje. Na Ziljski fešti sta njene pesmi iz ponatisnjene zbirke Pa Zila še vesčes šemi brala Ana Grilc in Simon Schnabl.