Pojejo in ustvarjajo v narečju

Uvod v koncert Mostovi dolin, ki sta ga v novembru v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika pripravila Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka in Barski oktet iz Benečije, je bil pogovor v Petrovčevi hiši, kjer so predstavniki gostujoče pevske zasedbe odstrli življenje zamejskih Slovencev. Spregovorili so zlasti o položaju slovenskega jezika v Terskih dolinah in terskem narečju, ki se je izoblikovalo na skrajnem zahodnem robu slovenskega jezikovnega prostora.

Za Igorja Černa, organizacijskega vodjo okteta, je bilo prav narečje prvi in v mlajših letih glavni stik s slovenskim jezikom. »Mi v šoli nismo imeli slovenščine, učili smo se italijanski jezik. Kasneje, ko so v Bardu začeli organizirati nekajurne tečaje slovenskega jezika, sem obiskoval te, sicer pa se je moja generacija slovenski knjižni jezik učila v Trstu, Gorici ali Ljubljani.« Kot je pojasnil, je bilo območje s slovenskim prebivalstvom po priključitvi Kraljevini Italiji leta 1866 močno izpostavljeno italijanizaciji. »V Terskih dolinah je slovenščina zelo hitro izginila iz cerkvene in druge javne rabe. V začetku 20. stoletja in tudi po 2. svetovni vojni se je pritisk še stopnjeval. Marsikdo se je odselil iz naših krajev. Mnogi pa so se začeli sramovati slovenske govorice, začeli so govoriti italijansko in je pravzaprav čudež, da se je narečje ohranilo,« pravi Černo. Danes se tersko narečje govori predvsem na območju skromno poseljenih občin Bardo in Tipana; večinoma ga uporabljajo starejši govorci.

Člane okteta je povezala želja po oživitvi korenin in kulture domačih krajev, zato v svoj repertoar radi uvrščajo zlasti pesmi v slovenščini in slovenskih narečjih videmske pokrajine. K ohranjanju dediščine pa stremijo tudi z ustvarjanjem v narečnem jeziku. »Za ohranitev naše kulture je pomembno, da je narečje prisotno tudi v novih skladbah, v pesniških zbirkah, pravljicah ... Želimo ga približati mladim, želimo pokazati, da ni nekaj, kar spada le v domače okolje,« je v pogovoru s Slavico Bučan pojasnil dirigent in korepetitor okteta David Tomazetič.

V občini Grmek v Nadiških dolinah v želji po promociji in uveljavljanju slovenske besede že od leta 1971 pod okriljem Kulturnega društva Rečan prirejajo glasbeni festival Senjam beneške piesmi. Glasbena zvrst ni pomembna, lahko je pop, rok, metal, rap ..., edino pravilo je, da je besedilo napisano v narečju, je povedal Tomazetič. »Vsakič nastane od 15 do 20 novih pesmi v narečju, ki jih tudi posnamemo. In zanimivo je, da je marsikdo prepričan, da so pesmi, ki so nastale v začetku sedemdesetih let, narodne pesmi.« Festival torej utrjuje povezanost Slovencev na Videmskem, prispeva k razvoju glasbe, nastanku glasbenih skupin in ohranjanju domačih narečij. »Dokler bomo dejavni, bomo živa skupnost,« je dejal umetniški vodja okteta David Klodič, sicer ravnatelj Večstopenjske šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič v Špetru, središču Nadiških dolin, kjer deluje edina tovrstna šola v Videmski pokrajini.

Gostje iz zamejstva so stike s Komornim moškim pevskim zborom Davorina Jenka navezali na mednarodnem festivalu moškega petja v Vipavskem Križu. »Za nas so stiki in sodelovanja z rojaki zelo pomembni. Ob tem, da spoznavamo nove, zanimive ljudi, se srečujemo s kakovostno glasbo. V teh časih je to za nas še toliko bolj pomembno. Vliva nam pogum,« se je Igor Černo dotaknil aktualnih razmer v Bardu, kjer se po lanskih občinskih volitvah srečujejo z izzivi pri uresničevanju pravic, ki izhajajo iz zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.