Tudi zemljevidi ohranjajo narečja

Na eni od prireditev letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani je mag. Martina Piko-Rustia, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, pripovedovala o skrbi in načinih ohranjevanja kulturne dediščine na dvojezičnem delu Koroške. V zadnjih dvajsetih letih je skupaj s svojimi sodelavci rešila pred pozabo številne kulturne in etnografske posebnosti dežele in tam živečih Slovencev, ki so tudi del skupne zgodovine z nemško govorečimi. Publikacije o življenju in navadah v starih časih, ki jih skupaj s partnerji izdaja inštitut, objavljanje starih zgodb in pripovedk ter uporaba sodobnih tehničnih pomagal, od računalnika do videotehnik, in v zadnjih desetih letih tudi izdaja občinskih zemljevidov zemljepisnih, ledinskih in hišnih imen imajo še eno vrednost: z njimi se ohranjajo za Koroško tako značilna narečja.

Mag. Martina Piko-Rustia je najprej predstavila za ohranitev ziljskega govora pomembno basen z naslovom Mijalca majalca, ki jo je napisala pokojna Maria Bartaloth, rojena leta 1938 pri Užičarju v Gorjah na Zilji. Pravljica pripoveduje o otrocih, ki so obiskovali osnovno šolo v Gorjah in so šli po šoli na Log, v Drt, rezljati piščali, žvižgalce po ziljsko, in majali in zvijali veje, da se je skorja začela ločevati od veje, zraven pa peli Maj se, maj se, žvižgalca, žvižgalca, gleh da boš peva! Mijalca, majalca, palčca je zreva, maja se, maja se!

Nato je napovedala izid zemljevida hišnih in ledinskih imen na Zilji v občinah Bistrica na Zilji / Feistritz an der Gail in Straja vas / Hohenthurn. Zemljevid je skupno delo inštituta in Slovenskega prosvetnega društva Zila, pri izdaji pa sodelujeta obe občini in sta zato del zemljevida tudi grba občine. Pri nastajanju zemljevida so sodelovali številni informatorji, tako slovensko kot nemško govoreči. Ledinska in hišna imena so zapisana v narečju, gorska, vodna in druga na uradnih zemljevidih zapisana imena pa so zapisana v nemščini in prevedena v standardni slovenski jezik. Ti zemljevidi so v veliki večini sprejeti kot prispevek k ohranitvi skupne preteklosti kraja, ne glede na jezikovne razlike. Mag. Piko-Rustia je povedala, da so bili celo nekateri nemško govoreči Ziljani pripravljeni priti v Celovec in s svojim znanjem pomagati pri nastajanju zemljevidov. Med informatorji sta bila oba župana in tudi mama odličnega smučarskega skakalca Daniela Tschofeniga in Straje vasi. Na sestankih, tudi v Kanalski dolini, ki je jezikovno povezana z Ziljo, se je pokazalo, da mnogi še znajo narečje, saj so v njihovih družinah govorili slovensko, vendar zaradi različnih razlogov (strah, pomanjkanje sogovornikov) narečja niso uporabljali. Za redke posameznike, to se je pokazalo tokrat v Straji vasi, pa so ti zemljevidi zaradi slovenskih imen še vedno nevarnost slovenizacije Koroške …

Po letu 2008, ko je bil na Koroškem izdan prvi zemljevid hišnih in ledinskih imen, je bilo izdanih še enajst zemljevidov. Pomemben mejnik je leto 2010, ko so bila koroška hišna in ledinska imena na pobudo Jarnikovega inštituta vpisana v avstrijski Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Že nekaj let deluje tudi poseben spletni portal FLU LED – kulturni portal ledinskih in hišnih imen.