Veselje do ljudskih pesmi

Pod okriljem Akademske folklorne skupine Ozara poleg plesne in godčevske sekcije deluje tudi pevska, v kateri prepevajo Bodeče neže, Kranjski furmani in Tičice – mlajše pevke ljudskih pesmi, ki so negovanje ljudskega izročila večinoma začele kot plesalke, ob spremljavi glasbe in petja pa jih je vse bolj povezovala želja, da se še bolj poglobijo v bogato dediščino. Sprva, ko so bile v študentskih letih, jih je veselje do ljudskih pesmi družilo po vajah vodilne skupine, saj se jim ni mudilo domov. Izbirale so živahne dekliške pesmi in »utrjevale« tiste, ki so del Ozarinih plesnih koreografij, ter sčasoma, tudi na podlagi izobraževanj, udeležbe na koncertih drugih folklornih skupin in odkrivanja arhivskih terenskih posnetkov ljudskih pesmi, nabor začele širiti.

Spotoma so si nadele ime – ko so se morale predstaviti na enem izmed nastopov, se spominja mentorica pevske skupine Manca Kert. Ideja zanj se je verjetno pojavila tudi pod vtisom pesmi Vse tičice lepo pojo, je dodala sogovornica, sicer etnologinja in kulturna antropologinja. Kot je še pojasnila, so se z omenjeno belokranjsko pesmijo precej ukvarjale, ko so pred približno desetimi leti stopile na pevsko pot.

V svoj program uvrščajo ljudske pesmi iz vseh slovenskih pokrajin, posebno pa jih privlači glasbeno izročilo obmejnih območij, kot so Rezija, Bela krajina, Prekmurje, Istra. »Zanimivo se nam zdi tako zaradi jezika kot harmonij in melodij,« je dejala Manca Kert. Glede na to, da se zaradi oddaljenosti nekaterih izbranih pesmi in predvsem velike pestrosti slovenskih narečij srečujejo tudi z manj znanimi narečnimi izrazi ter drugačno izgovarjavo glasov, si pomagajo s posnetki. Bogato zbirko zvočnega gradiva na primer hrani Glasbenonarodopisni inštitut v Ljubljani, ki je bil pod imenom Folklorni inštitut ustanovljen že leta 1934 in tako velja za najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dobrodošla je tudi pomoč slovenistke med pevkami Anje Skubic, je povedala mentorica, in če se odločijo pogledati v zakladnico koroških ljudskih pesmi, se lahko obrnejo na Mančinega moža Žigo Kerta, ki poleg Simfoničnega orkestra Crescendo in več pevskih zborov na območju Škofje Loke in Kranja vodi Ženski pevski zbor Rož v Šentjakobu na avstrijskem Koroškem.

Lani so se prvič odločile za sodelovanje na reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Dogodek, ki poteka na območni in državni ravni, je namenjen predstavitvi (po)ustvarjalnosti vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb, nudenju strokovnih mnenj in nasvetov sodelujočim skupinam in njihovim vodjem oziroma mentorjem ter s tem spodbujanju kakovostnega kulturnega dela in razvoju ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Po nastopu na območni reviji so bile Pevke ljudskih pesmi Tičice izbrane med deseterico iz vse Slovenije, ki se je predstavila v Majšperku, ter prejele priznanje strokovne žirije za najboljšo vokalno zasedbo. Nova izkušnja in uspeh jim po besedah mentorice pomenita toliko več, ker so trenutno v obdobju, ko precej članic ljubezen do ljudske glasbe (uspešno) usklajuje z radostmi in izzivi mladih mamic.