Zapisal veliko ljudskih pesmi

Ciril Pregelj se je rodil 24. februarja 1887 v številčni družini ljudskošolskega učitelja in organista Ivana Preglja. Po smrti matere Marije, takrat je bil star komaj tri leta, ga je oče poslal k sestri v bližini Celja, poročeni z učiteljem Ivanom Rupnikom. V novem okolju se je učil tudi osnove glasbe in igranja na klavir. Ob tem v njegovi biografiji izvemo, da mu na Mariborskem učiteljišču, kamor se je vpisal leta 1903, ni bilo treba obiskovati pouka klavirja, ker je igranje že dobro obvladal.

Že v času šolanja v Mariboru je deloval kot korepetitor in zborovodja – vodil je moški pevski zbor gimnazijcev in učiteljiščnikov s 70 pevci – ter izkoristil vsako priložnost, da je obiskoval koncerte, opere in operete, kar je bil takrat edini način, da je prišel v stik z izvedbami glasbenih del. Takoj po maturi (1908) je nastopil prvo učiteljsko službo na Dobrni pri Celju.

Leta 1912 se je s pomočjo brezobrestnega posojila hranilnice v Žalcu vpisal na Akademijo za glasbo na Dunaju, tudi tam je veliko obiskoval koncerte, operne, operetne in druge glasbene predstave, vendar se je po enem letu zaradi pomanjkanja denarja vrnil domov, kjer se je ponovno posvetil učiteljskemu poklicu. Zasebno je poučeval klavir, na šoli Glasbene matice pa je učil teorijo, harmonijo, mladinsko petje, oblikoslovje in glasbeno zgodovino. Leta 1914 je prevzel vodenje Celjskega pevskega društva, njegovo delovanje je sicer kmalu prekinila prva svetovna vojna, vendar je Pregelj društvo vodil vse do leta 1928. Takrat je bila ustanovljena telovadna in kulturna delavska zveza Svoboda, pri kateri je prevzel vodenje moškega pevskega zbora.

Vojni čas je preživel na območju današnje avstrijske Štajerske, na osnovni šoli v Gradcu, kasneje se je vrnil Celje, zaradi težav z oblastmi se je predčasno upokojil in se preselil v Ljubljano, še vedno pa je vodil razne pevske zbore in honorarno poučeval. Nazadnje je živel v Izoli, kjer je umrl 1. junija 1966.

Ciril Pregelj je napisal okoli petsto skladb, ki so zaradi svoje preprostosti in ljudskosti priljubljena izbira zborovodij in pevcev. Težišče njegove zapuščine je na zborovskih skladbah, med katerimi prevladujejo dela za mladinske zbore. Veliko se je ukvarjal tudi z zbiranjem ljudskih pesmi, zato pomemben del opusa predstavljajo priredbe ljudskih napevov, s katerimi se ohranjajo tudi nekatere stare in narečne besede. V pesmi Pojdam v rute je na primer izraz požebram – v koroškem narečju požebrati pomeni pomoliti (na hitro zmoliti).

»Lahko bi rekli, da je Pregelj svoje delo opravljal z vestnostjo in natančnostjo in da ni ničesar prepustil naključju – Pregelj deluje kot osebnost, ki je vse niti trdno držala v svojih rokah. Ob opazovanju njegovega delovanja se nam skladatelj pokaže kot spreten organizator in neutruden glasbenik,« so razmišljali na Olševku, ko so leta 2007 pripravili koncert v počastitev 120. obletnice rojstva svojega rojaka.