Ziljska fešta v Zahomcu

Sneg, ki je v januarskem sobotnem popoldnevu vztrajno belil zahodni del Ziljske doline, ni preprečil množičnega obiska enkratne prireditve z naslovom Ziljska fešta, ki sta jo v okviru čezmejnega projekta Lingua pripravila Mohorjeva družba iz Celovca in Slovensko prosvetno društvo Zila. Na njej so se Ziljani vseh generacij, predvsem iz Zahomca, Bistrice na Zilji, Gorjan in Straje vasi, ter gostje skozi risbo, film, besedo in pesem srečali z vedno bolj izginjajočo ziljsko govorico in s trudom, da bi jo trajno ohranili. Prireditev, na kateri sta bila med udeleženci tudi župan Straje vasi (Hochturn) Michael Schnabl in konzul Republike Slovenije v Celovcu Gregor Jovan, je pokazala, da postaja ziljsko narečje eno od najbolj vsestransko dokumentiranih slovenskih narečij.

Ziljsko fešto so pod vodstvom Mateje Zwitter z risanjem, branjem pravljic in petjem začeli najmlajši iz skupine Pikce pr' Zile. Njihova govorjena beseda je bila ziljščina. Sledila je predstavitev filma z izvirnim ziljskim naslovom Buog nan dajt en dobr čas. Film je prikaz ziljske preteklosti in sedanjosti. Beseda teče v ziljščini. Njegov del so tudi dogodki iz zgodovine Slovencev na Koroškem, nekateri zelo neprijetni, na primer prisilne poti zavednih Slovencev in njihovih družin v nemška taborišča, podiranje dvojezičnih tabel in poniževanje slovenščine. Govorci v filmu pripovedujejo o svojih izkušnjah z domačim jezikom, o razlogih, zakaj ta jezik izginja, in tudi obžalovanju, da se je to zgodilo in se še dogaja. Avtorica filma je Sabina Zwitter - Grilc. Režiral ga je njen brat Martin Zwitter, montaža pa je bila delo Valentina Čertova. Film je bil posnet leta 2004, torej pred več kot dvajsetimi leti, vendar njegova aktualnost ni nič manjša.

Ziljska fešta, ki sta jo vodila domačinka Minka Kriegl, ki že več let išče govorce ziljskega narečja in hrani njihove govore, in predsednik Slovenskega prosvetnega društva Zila Danijel Mešnik iz Gorjan, je bila tudi predstavitev projekta Lingua. Za to je poskrbela Sanja Boto, ki je pri Mohorjevi družbi odgovorna za vodenje projekta. Poleg Mohorjeve sta v ta voz vprežena še naš Gorenjski glas iz Kranja in Ljudska univerza iz Škofje Loke. »Zbrali smo se, da obeležimo pomemben mejnik v našem boju za ohranitev slovenskega ziljskega narečja. Ta je tik pred izginotjem in predstavlja svarilen primer tega, kar bi se lahko zgodilo tudi drugim manjšinskim jezikom in narečjem. Projekt Interreg ​Lingua oživlja in ohranja jezikovne in kulturne vezi na obmejnem območju,« je povedala Sanja Boto.

Na prireditvi sta Ana Grilc in Simon Schnabl brala narečne pesmi lani umrle Marie Bartoloth iz Gorij na Zilji, domači pevski zbori pa so prepevali znane in manj znane ziljske pesmi. O Marii Bartoloth, govorcih ziljščine in ziljskih pevcih pa prihodnjič.