Škoda na gorenjskih vodotokih

Kamnik – Kot so pojasnili na Direkciji RS za vode, je na območju zgornje Save ob lanskoletnih poplavah največjo škodo utrpela Poljanska dolina, torej vodotoki porečja Poljanske Sore. Poleg tega so bila izraziteje prizadeta še porečja vodotokov Mošenik, Begunjščica, Završnica in delno Selška Sora. Na območju srednje Save so največ težav povzročili vodotoki Kamniška Bistrica, Pšata in Sava.

Po podatkih direkcije je bila med občinami glede vodotokov najbolj opustošena občina Kamnik, vendar so bile poškodbe vodotokov in ogromna materialna škoda prisotne tudi v drugih občinah. Najbolj poškodovani vodotoki po občinah so bili: v občini Komenda Pšata, razbremenilni kanal Pšate, Reka, Govinek, Vrtaški potok, Knežji potok; v občini Domžale Kamniška Bistrica, Radomlja, Pšata, Dobravščica, Rača, Rovski potok, Čehov graben, Jasenski graben, Bolnični potok, Treščkov graben in Srednji graben; v občini Medvode Sava in Malešnica; v občini Mengeš Pšata in Šumberk ter v občini Cerklje na Gorenjskem Reka, Doblič in Pšata. »V vseh omenjenih občinah je poplava povzročila veliko škode na vodotokih, kar je zahtevalo obsežno izvajanje izrednih ukrepov,« so pojasnili.

Na območju zgornje Save je bila v poplavah avgusta lani škoda na vodotokih evidentirana na 305 območjih, pri čemer so bila zaradi razsežnosti škodnega dogodka evidentirana širša območja vodotokov, ki lahko obsegajo tudi več kot 10 lokalnih poškodb ali krajših poškodovanih odsekov. »Dolžina prizadetih vodotokov, na katerih so bili izvedeni izredni ukrepi, je okoli 112 kilometrov,« so dodali.

Do konca junija letos je direkcija na vodotokih izvajala izredne ukrepe za vzpostavljanje pretočnosti strug tekočih voda, odstranjevanje plavin, naplavin, plavja in zasipov. Poleg tega je poskrbela za preprečevanje širjenja erozijskih zajed, stabiliziranje najbolj erozijsko ogroženih brežin in dna strug, utrjevanje obstoječih nestabilnih zavarovanj in nasipov.

V nadaljevanju bodo pristopili k izvedbi Programa sanacije vodne infrastrukture po poplavah 4. avgusta 2023 v ustrezno funkcionalno stanje, odporno na podnebne spremembe. »V okviru teh del bodo izvedene trajne rešitve,« so poudarili. Na območju zgornje Save je skupna vrednost doslej izvedenih ukrepov znašala 30,2 milijona evrov, na območju srednje Save pa 46,9 milijona evrov.