Največji izziv bo most pri nekdanji Planiki

Kranj – Lanska vodna ujma je za seboj pustila več posledic tudi na območju kranjske občine, pri čemer si po besedah kranjskega župana Matjaža Rakovca prizadevajo za čim hitrejšo sanacijo. »Največji izziv predstavlja dotrajan most pri nekdanji Planiki. Žal pa občina ne zmore sama zagotoviti zadosti sredstev za tako obsežen projekt. Tukaj vsekakor računamo na državno pomoč iz naslova preprečevanja škode na javni infrastrukturi po avgustovskih poplavah,« je dejal župan.

Ocenjena vrednost vseh del za celostno ureditev Savske ceste z mostom pri nekdanji Planiki je 8,7 milijona evrov. Kot so pojasnili na Mestni občini Kranj, je treba zgraditi povsem nov most, kanalizacijo, povezovalne ceste, oporne zidove in brežine. Dela naj bi predvidoma trajala tri leta, trenutno pa je v teku razpis za izvajalca del.

Medtem pa je kranjska občina že postavila nekaj več kot 167 tisoč evrov vreden novi most čez potok Besnica na cesti na Brsc v Zgornji Besnici, ki zaradi obsežnih poškodb ni bil več varen za uporabo. Sklenjena je bila tudi pogodba za izdelavo dokumentacije za geološko-geomehanske raziskave, izdelavo idejne zasnove z oceno stroškov in izdelavo dokumentacije za pridobitev projektnih pogojev za nadomestni most čez potok Rupovščica na Kokrici v vrednosti nekaj več kot 26 tisoč evrov.

Obnova prizadetega območja

Obilne meteorne vode so poškodovale iztok meteorne kanalizacije v Predosljah in povzročile erozijo brežine nad reko Kokro. Spomladi je bila pripravljena projektna dokumentacija za sanacijo, julija pa so izvedli glavnino gradbenih del v vrednosti približno 90 tisoč evrov. Zgrajen je bil umirjevalni jašek, povsem na novo pa je bilo pozidano kamnito-betonsko korito z iztokom v reko Kokro ter utrjena in sanirana brežina.

Zemeljski plaz pod cesto med Pševim in Javornikom, za katerega so bile najprej opravljene geološko-geomehanske raziskave, so začasno sanirali s tirnicami za zavarovanje ceste. Občina zdaj čaka na smernice Državne tehnične pisarne za dokončno sanacijo. Če bodo prejeli potrebna navodila, dokumentacijo in soglasja, bi dela lahko začeli to jesen.

Med poplavami je težave povzročal zadrževalni bazen v Bantalah, kjer je kranjska občina izvedla poskusno vrtino za dodatno ponikanje, obenem išče druge možnosti za odvod meteorne vode ob večjih padavinah. Dodatno so se pokazale tudi poškodbe na cestni infrastrukturi v okolici objekta Čepulje 3. Sredi maja je kranjska občina sklenila pogodbo v vrednosti nekaj manj kot 29 tisoč evrov za izvedbo geološko-geomehanskih raziskav terena in zasnovano ukrepov za podporo nestabilnega odseka ceste ter varovanje objektov. Raziskave terena, za katere še čakajo soglasja, bodo izvedli tudi na območju načrtovanega zadrževalnika Žabnica.

Kot so še pojasnili na Mestni občini Kranj, so na ministrstvo za naravne vire in prostor poslali tudi predlog za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta skupnega pomena, saj gre, kot so navedli, pri gradnji zadrževalnika v območju pomembnega vpliva poplav na gosto poseljeni naselji Stražišče in Bitnje za reševanje velike škode s posledicami za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti.

Pripravljena je dokumentacija za pridobitev projektnih pogojev za potoka Milka in Goričica. Direkcija Republike Slovenije za vode pa je opravila vzdrževalna dela v strugi Kokre na širšem območju Poslovne cone Oljarica v Britofu, kjer je sanirala podrto leseno kašto, pri jezu in zapornici pa odstranila naplavine.