Abraham dupljanske Jelke

Spodnje Duplje – Zgodovino vrtca Jelka so ustvarile generacije otrok in zaposlenih, pred dnevi so se na praznovanju uzrli na desetletja predanega dela, rasti in neštetih spominov. Kot je poudaril ravnatelj Osnovne šole Naklo Milan Bohinec, vrtec ni le prostor varstva in igre, temveč je predvsem skupnost, kjer se tkejo prve prijateljske vezi, kjer otroci odkrivajo svet, spoznavajo vrednote, razvijajo svojo ustvarjalnost in postajajo samostojni posamezniki. »V teh petdesetih letih smo ustvarili okolje, kjer se otroci počutijo varne, ljubljene in spodbujene, da postanejo najboljša različica sebe.« Ravnatelj se je zahvalil vsem, ki so v preteklosti in še vedno s svojim trudom, ljubeznijo in znanjem soustvarjajo vrtec Jelka, ter tudi staršem za zaupanje in sodelovanje. »Naš cilj ostaja, da skupaj z vami, starši, in lokalno skupnostjo še naprej ustvarjamo pogoje za razvoj in dobro počutje naših otrok ter gradimo na vrednotah, ki jih cenimo in negujemo.«

Nakelski župan Ivan Meglič je spomnil, da izobraževanje v Dupljah ne teče samo petdeset let, pač pa se je začelo že leta 1882 v enorazrednici v Spodnjih Dupljah ... Po drugi svetovni vojni so se dupljanski veljaki odločili, da bodo namesto zadružnega doma zgradili osnovno šolo, ki je na sedanji lokaciji zaživela leta 1951. Spodnji prostori dupljanske šole so začeli bolj ali manj samevati po letu 1968, ko so učence višjih razredov premestili v kranjsko šolo, zato so se Dupljanci odločili, da bo pa tukaj nov vrtec. Odprtje je bilo 2. julija 1974, na začetku septembra so sprejeli prve otroke. Županova želja je, da otroci, vzgojitelji in drugi zaposleni v tem vrtcu uživajo še naslednjih petdeset let in več, obenem je zagotovil, da bo Občina Naklo vrtcu še naprej stala ob strani.

Praznovanja se je udeležila Tončka Jeruc, ki je kot vzgojiteljica, tedaj še tovarišica, 2. septembra 1974 ob petih zjutraj prva odprla vrtčevska vrata. Spominja se, da je imela do pol šestih že kakih dvajset otrok, saj so starši za pot v službo sedli na avtobus deset čez peto. V vrtcu sta bili dve skupini, otroci od drugega do četrtega leta starosti v eni in otroci od petega do sedmega leta starosti v drugi. V tistih časih je bila tudi še mala šola. Le tri vzgojiteljice so bile, kuharica in čistilka, otrok pa tudi štirideset, zato so večkrat prosili študente za pomoč. Pravi, da ima samo lepe spomine, otroci so bili samo otroci, kot so danes, le malo manj so bili razvajeni (smeh), tudi s starši so dobro in veliko sodelovali.

V prazničnem programu so sledile izbrane pesmi otrok, prva je nastala posebej za to priložnost, z drugo in tretjo so spomnili na pomen prijateljstva in povezovanja, četrta pa je bila čestitka vrtcu za petdeset let igrivosti, ustvarjalnosti, povezanosti, toplih besed in lepih spominov. Enotne majice za otroke in zaposlene bodo ostale čudovit spomin, načrtujejo še izid zbornika, knjižice z anekdotami otrok, čajanko za nekdanje zaposlene, razstavo Vrtec nekoč in danes ...