Bili so junaki, ne teroristi

Kranj – Fašistična oblast v Italiji je septembra 1930 v Bazovici pri Trstu ustrelila Ferdinanda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča, člane ilegalne narodno radikalne organizacije slovenske in hrvaške mladine v Julijski krajini in Istri, ki je nameravala organizirati aktiven odpor proti fašističnemu režimu in njegovi nasilni raznarodovalni politiki. Bazoviški junaki so šli v smrt za pravico, svobodo, za slovenski jezik, za mir in sožitje, smo slišali na prireditvi ob 90-letnici bazoviških žrtev v Prešernovem gaju v Kranju, kjer prav tako 90 let stoji spomenik štirim junakom, obsojenim na smrt na prvem tržaškem procesu. Obeležje bazoviškim junakom so v Kranju postavili leta 1930 in velja za prvi antifašistični spomenik na svetu. V pozdravnem nagovoru je župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec poudaril to dejstvo, češ da so v Kranju prvi prepoznali veličino žrtev, ki so jih postavili pred puškine cevi zaradi njihove svobodomiselnosti in ljubezni do slovenstva in maternega jezika.

Zbrane na prireditvi je pozdravil tudi odbornik Občine Doberdob Danijel Jarc in prebral govor odsotnega župana Fabia Vizintina. Dejal je, da se je z odpravo nacifašizma v Evropi odprla pot k miru, medsebojnemu spoštovanju in uveljavljanju pravic. Slovenski narod se mora zahvaliti bazoviškim junakom za podlago pri gradnji boljše in pravičnejše družbe. Dejal je tudi, da bi morala italijanska država posmrtno pomilostiti štiri bazoviške žrtve, saj jih formalno še danes šteje kot teroriste.

Na pomen svobode, sožitja, strpnosti, prijateljstva med narodi je v slavnostnem govoru opozoril tudi predsednik države Borut Pahor, ki je pred tem položil venec k spomeniku. Ob tem je spomnil na zgodovinski dogodek: 13. julija letos sta s prijateljem in predsednikom Italijanske republike Sergiem Mattarello k skupnemu spomeniku bazoviškim junakom v Bazovici položila skupni venec. »Nikoli si nisem predstavljal, da bo pred bazoviškim spomenikom stal italijanski predsednik, nikoli si nisem predstavljal, da bo to storil skupaj s slovenskim predsednikom, in nisem si mislil, da bi si pri tem lahko segla v roke,« je dejal predsednik Pahor in pojasnil, da sta s predsednikom Mattarello s tem simbolnim dejanjem želela nagovoriti vse ljudi, ki spoštujejo vrednote antifašizma in strpnosti, v solidarnosti vidijo našo skupno prihodnost. Predsednik republike je polaganje skupnega venca označil za spravno dejanje. Za nas so štirje bazoviški junaki junaki, prve žrtve fašizma v Evropi, v Italiji pa še vedno veljajo za teroriste, je spomnil tudi predsednik in ocenil, da bi utegnila biti pravna rehabilitacija zahteven in dolg proces in je stvar italijanskega pravosodja, da pa smemo to gesto italijanskega predsednika razumeti kot politično rehabilitacijo.