Bled stremi k invalidom prijazni občini

Bled – Društvo paraplegikov Gorenjske, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana so v sklopu dogodka pripravili tri različne poligone, ki so simulirali vsakdanje izzive, s katerimi se soočajo gibalno ovirani, slepi in slabovidni ter osebe z motnjami sluha. Na poligonu za gibalno ovirane so se obiskovalci posedli na invalidski voziček ter se spopadli z vožnjo po poligonu s klančinami in ozkimi vrati. Prav tako so se seznanili z različnimi pripomočki za hranjenje in oblačenje. Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana je predstavilo tehnike branja z ustnic, medtem ko je tolmač slovenskega znakovnega jezika prikazal enoročno abecedo ter obiskovalce naučil nekaj osnovnih kretenj in mimik v jeziku gluhonemih. Sodelavci Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije pa so prikazali, kako ovire, kot sta kolo in smetnjak, vplivajo na gibanje po taktilni poti, ter predstavili uporabo bele palice.

Stanje se izboljšuje

Kot je dejal Peter Robnik, predsednik Društva paraplegikov Gorenjske, ki je že 38 let na invalidskem vozičku, so tovrstni dogodki izjemno pomembni, saj spodbujajo izboljšave dostopnosti v javnem prostoru za gibalno ovirane osebe. Po njegovem mnenju je stanje na Gorenjskem spodbudno, a še vedno obstajajo ovire, kot so denimo ozka vrata, stopnice in klančine, ki lahko močno otežijo njihovo življenje. »Dostop do nekaterih javnih objektov in sanitarij še vedno ni ustrezno urejen. Prav tako primanjkuje parkirnih mest, namenjenih invalidom. Na Bledu naj bi ukinili tudi dve parkirni mesti na promenadi pod Festivalno dvorano, kar odpira vprašanje, kje bodo invalidi sploh lahko parkirali,« je opozoril Robnik. Poudaril je tudi, da je pot okoli Blejskega jezera zahtevna za gibalno ovirane, medtem ko je dostop do Blejskega gradu in otoka praktično nemogoč. »Na nekaterih delih je pot okoli jezera strma in makadamska, zaradi česar je invalidi brez pomoči drugih ne more obiti,« je še dodal Robnik.

Ustanovili posvetovalni organ

Občina Bled je ta dan ustanovila posvetovalni organ župana, Komisijo za odpravljanje arhitekturnih ovir, z namenom izboljšanja dostopnosti za osebe z oviranostmi, starejše občane in mlade družine. Pri tem so sledili zgledu Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir Mestne občine Ljubljana. Na blejski občini se zavedajo, da so trenutne rešitve na področju dostopnosti v kraju pomanjkljive. »Področju invalidom prijazna občina doslej nismo posvetili dovolj pozornosti, vendar bomo to v prihodnje spremenili,« se zaveda blejski župan Anton Mežan, ki se je že sestal s potencialnimi člani posvetovalnega organa.

Med glavnimi težavami na Bledu je župan navedel prehode čez državno cesto, ki nimajo ponižanih robnikov, zaradi česar jih invalidi ne morejo varno prečkati. »Mnoge občinske poti vodijo po parkih, kjer so stopnice, kar je velika ovira. Številne javne sanitarije in prostori, za katere mislimo, da so prilagojeni invalidom, v resnici niso. Vožnja po pločnikih je izziv zaradi dreves, ki stojijo na ali ob njih. Prav tako je problematičen dostop v jezero, saj nimamo ustrezne klančine ali dvigala za invalide. Predlagal sem, da bi to uredili ob obnovi obale Male Zake, vendar nismo dobili potrebnih soglasij. Edina klančina je v Grajskem kopališču, kar pa je zagotovo premalo,« je nanizal župan.

Dvig kakovosti obstoječega stanja

Dogodek je organiziral Javni zavod Turizem Bled v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Svetom za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir Mestne občine Ljubljana s podporo predsednika Saša Rinka. »Zelo me veseli, da so na Bledu ustanovili posvetovalni organ, pri čemer verjamem, da bodo aktivnosti na tem področju v prihodnosti še intenzivnejše,« je dejal Rink, ki pravi, da je eden izmed bolj perečih problemov tudi dostopnost prostorov v javni rabi, ki so v zasebni lasti, kot so denimo gostilne in trgovine.

Direktor Turizma Bled Blaž Veber opaža, da trenutno stanje, ki naj bi bilo že prilagojeno ranljivim skupinam, še vedno ni zadovoljivo. »Monitoring v okviru zelene sheme slovenskega turizma, kjer je dostopnost eden od kriterijev, nam je vrsto let prinašal najslabšo oceno, kar nas je spodbudilo, da se lotimo izboljšav. V prihodnje bomo morali narediti več korakov za dvig kakovosti obstoječega stanja. Žal nobena od ključnih turističnih znamenitosti ni ustrezno dostopna za gibalno ovirane, verjamem pa, da bodo v naslednjih petih do desetih letih spremembe že vidne,« je še povedal Veber.