Pred nedavnim je kamniški jamarski klub predstavil izsledke lanskoletne raziskave vzorcev vode Kamniške Bistrice in njenih pritokov severno od vodnega zajetja Iverje, ki s pitno vodo napaja večji del občine. V analizi, ki jo je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, so tudi tokrat ugotovili povišane vrednosti bakterije E. coli, koliformnih bakterij in enterokokov. Vir fekalnega onesnaženja potokov so greznične odpadne vode na planinah in v dolini Kamniške Bistrice, pravijo jamarji.
Na analizo, ki jo sicer sofinancira Občina Kamnik, so se odzvali tudi na kamniški občinski upravi, kjer so poudarili, da meritve jamarjev ne zajemajo vode iz drenažnega zajetja Iverje, ki da še vedno ostaja vrhunske kakovosti. Voda iz zajetja je naravno zaščitena in dodatno filtrirana skozi 45-metrski plaz zemljine, ki omogoča visoko raven samočiščenja. Upravljavec vodovodnega sistema v skladu z zakonodajo na zajetjih redno izvaja in objavlja tudi meritve, ki ne kažejo preseganja mejnih vrednosti. Jamarjem pa tam vzorca ne pustijo odvzeti.
Drugi dogodek, ki vzbuja skrb, se navezuje na dogajanje na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik. V januarju so zabeležili dotok vode, obremenjene s finimi delci, ki so za več kot desetkrat presegali mejne vrednosti, prejšnji teden pa je iz čistilne naprave prišla še vest o pritoku odpadne vode s strupenimi snovmi, ki so povsem onemogočile procese čiščenja. V prvem primeru so za zdaj ugotovili le, da gre za industrijskega onesnaževalca z območja kamniške občine, kdo je zakrivil drugo onesnaženje in za kakšno strupeno snov gre, še ni znano. Skupno pa je to že četrto onesnaženje na čistilni napravi v letu dni.
Odpadna voda se vrača v okolje, če ni ustrezno prečiščena, skupaj s strupenimi snovmi, ki znova končajo v vodnih virih – in krog je tako sklenjen. Ozaveščenost očitno še ni na tako visoki ravni, kot bi lahko upali.
Treba je priznati, da občina v zadnjih letih vlaga napore v izboljšanje položaja in organizira odvoz grezničnih gošč z območja Velike planine in Kamniške Bistrice. Župan meni, da bi zadevo najučinkoviteje rešili z izgradnjo kanalizacijskega sistema, ki pa ga zakonodaja na vodovarstvenih območjih, kamor spada tudi področje doline Kamniške Bistrice in Velike planine, ne dovoljuje, češ da je tveganje ob morebitnem izpustu preveliko. A govoriti o tveganju, medtem ko se onesnaženje vsak hip pravzaprav že dogaja, morda ni več na mestu. Morda je bolj na mestu vprašanje, ali je rešitev res v tem, da kanalizacije ni, in ne v tem, da je kakovostna in varna.
Jamarji opozarjajo, da se nam čas izteka.