Del psihološke vojne

Šenčur – Minulo soboto so v Šenčurju počastili spomin na štirideset talcev, padlih pred 81 leti. »V Sloveniji je bilo med drugo svetovno vojno med 40.000 do 50.000 padlih partizanov, pobitih sodelavcev partizanskega gibanja in drugih civilnih žrtev represije nasprotnikov partizanskega gibanja, kar predstavlja okoli tri odstotke takratnega prebivalstva,« je povedal Igor Kajzer iz Krajevne organizacije zveze borcev za vrednote NOB Šenčur, ki je spominsko slovesnost s položitvijo venca k spomeniku talcem med Šenčurjem in Visokim pripravila skupaj z Združenjem borcev za vrednote NOB Kranj. »Streljanje talcev spada med najbolj krvave okupatorjeve zločine na slovenskih tleh,« je poudaril Kajzer. Po besedah osrednjega govornika Sama Košnika je bilo del psihološke vojne, s katero so želeli streti upor. »Našo vas so izbrali zaradi bližine uporniških območij. Z namenom ustrahovanja.«

Košnik je v svojem nagovoru sicer osvetlil pot Slovencev od plemena do naroda, kot je naslovil svoj prispevek. V njem je poudaril vlogo Komunistične partije Slovenije. »Bila je prva stranka, ki je imela v svojem imenu ime države, v kateri živimo. In ne le to: v programu je imela zapisano samostojno državo Slovenijo.« Povedal je tudi, da je bila nekaj dni pred koncem druge svetovne vojne ustanovljena prva slovenska vlada, in tako se je beseda Slovenija takoj po vojni prvič v zgodovini pojavila na zemljevidu Jugoslavije in sveta. Že v prvi ustavi Jugoslavije leta 1946 pa so Kardelj in tovariši zapisali, da so republike federalne enote s pravico do odcepitve, in samo leto kasneje je bila spisana prva ustava Republike Slovenije, je med drugim naštel med mejniki, s sporočilom, da ne bi smeli biti pozabljeni.