Denar in vojska

V noči prešernega pričakovanja novega leta bomo tolar zamenjali z evrom. Bančniki bodo tokrat najdaljšo noč preživeli v službi in šampanjec srknili le, če bodo bankomati brez zapletov v soju polnočnih ognjemetov ponudili bankovce za deset in dvajset evrov.

Tolar smo pred petnajstimi leti sprejeli z velikim olajšanjem in njegova trdnost je najboljša potrditev, da je Slovenija ubrala pravo razvojno pot, da smo verjeli predvsem sami vase. Zato se bomo od tolarja kar težko poslovili, saj je utrdil slovensko samozavest. Evro prinaša svetovljanstvo, razpihal bo megle, ki se še zadržujejo po kotlinah. Najlažje ga bodo sprejeli v svet obrnjeni ljudje, ki potujejo ali poslujejo s svetom, zapečkarji bodo potrebovali malo več časa.

Toda na dobre stvari se človek hitro navadi in prepričana sem, da bo tako tudi z evrom. Prevzem evra predstavlja zadnjo stopnico pri našem vključevanju v razviti svet. Med vsemi državami prehoda je Slovenija uspela prva! Bomo pokali od ponosa? Verjetno ne. Po stari slovenski navadi bomo strah pred novostjo zavili v jamranje in previdno čakali, kaj bo prinesel evro.

V trinajsti 'Glasovi knjigi' pišemo tudi o vojski, ki prav tako vstopa v razviti svet, malce težje, toda vendarle. Kako pomembno je to, pripoveduje zgodba o rapalski meji, ločnici, ki je v preteklem stoletju povzročila eno največjih tragedij na Slovenskem.

Spoštovane naročnice in naročniki Gorenjskega glasa!

Z letopisom se vsako leto zahvalimo za vašo zvestobo. Vsak izmed vas je pomemben, vsakega novega naročnika smo veseli in žal nam je slehernega, ki se odpove Gorenjskemu glasu. Vsi skupaj sestavljamo Glasovo družino in v družini si pomagamo, mar ne. Zato zamenjave tolarja za evro ne bomo izkoristili za popravljanje, zaokroževanje cen. Cena Gorenjskega glasa ostaja enaka, le evro bomo postavili na prvo mesto.

Z željo, da vsi skupaj prihodnjo jesen dočakamo 60-letnico rednega izhajanja Gorenjskega glasa, vam voščim vesele božične in novoletne praznike in želim veliko sreče v letu 2007.