Dobička veliko zaradi previsokih cen?

Kranj – Kranjski mestni svetniki so se na zadnji seji seznanili s poslovnim izidom Komunale Kranj za leto 2024. Kot je predstavil njen prokurist Mitja Jarc, je rezultat pred obdavčitvijo znašal okoli 1,2 milijona evrov. Približno polovico dobička so ustvarili iz gospodarskih javnih služb (GJS), drugo polovico pa iz tržnih dejavnosti – od pogrebne službe do upravljanja parkirišč in posebnih odvozov.

Dobiček višji zaradi poračuna cen

Posebnost lanskega leta je bil enkraten poračun cen gospodinjstvom po predpisani metodologiji MEDO, ki določa obračun komunalnih storitev, je pojasnil Jarc. Če namreč občinski svet ne potrdi predlaganih elaboratov, se cene lahko več kot leto dni ne uskladijo z dejanskimi stroški. Ko se nato nove cene vendarle potrdijo, metodologija komunalnim podjetjem omogoča poračun za 12 mesecev nazaj. Komunala je zato v Kranju lani gospodinjstvom poračunala razliko iz pretekle izgube in s tem ustvarila okoli 355 tisoč evrov dodatnega prihodka. Brez tega učinka bi dobiček iz JGS znašal le približno 252 tisoč evrov, kar je 73 odstotkov dovoljenega donosa po vladni uredbi, je opozoril Jarc in dodal, da je v letu 2025 situacija drugačna in bo Komunala Kranj gospodinjstvom po prvih izračunih morala vrniti okoli 57 tisoč evrov zaradi preveč zaračunanih storitev.

Je tržno res tržno?

Igor Velov (Lista za razvoj Kranja), ki je že avgusta na izredni seji zahteval, naj v Komunali Kranj natančno pojasnijo, kje je nastal tako velik dobiček in ali so gospodinjstva plačevala več od dejanske vrednosti storitev, se je tokrat spraševal, kaj sploh pomeni tržna dejavnost. »Za vas je to tržna dejavnost, verjamem, da je pravno formalno ali ekonomsko gledano tudi res tako, ampak po vsebini so te storitve še vedno za občane in so predrage. Praznjenje greznice, parkiranje, pogrebi – to meni še vedno deluje monopolno. Ne moremo nekoga – oprostite izrazu – pokopati za hišo, moramo ga na pokopališču v Kranju, za kar je narejen cenik in se ustvarja dobiček,« je dejal.

Jarc je odgovoril, da s tržnimi posli znižujejo tudi zneske na položnicah: »Isti kamion in iste delavce uporabimo tudi za delo na trgu. Ko pripravimo v elaboratu stroške dela in amortizacije, to upoštevamo, kar se pozna pri nižjih cenah GJS.«

Cene višje, storitve slabše

V razpravi je več svetnikov opozorilo na padanje kakovosti komunalnih storitev. Sandra Gazinkovski (GS) je na primer v ospredje postavila redno dvigovanje cen storitev in na drugi strani odstranjevanje košev za odpadke na Planini. Zoran Stevanović (Resni.ca) je opozoril na preredke odvoze embalaže, Rok Igličar (GS) pa na premajhno frekvenco pometanja ulic. Mitar Vujinović (SD) je vprašal, kdaj bo uvedeno tehtanja smeti, kar pa je po Jarčevih besedah za zdaj predrago. »Če hočemo imeti več in še bolj čist Kranj, bomo pač tudi ceno imeli višjo. Če povečamo število odvozov, namestimo dodatne smetnjake, bomo tudi plačali višjo ceno,« je ob tem opozorila Irena Dolenc (NSi).

Župan Matjaž Rakovec je ob koncu razprave poudaril, da so položnice v Kranju med cenejšimi v mestnih občinah, Janez Černe (SD) in Velov pa sta opozorila, da se mora opustiti navada, da se mestni svet v volilnem letu izogiba usklajevanju cen komunalnih storitev. »Ključno je, da v tržne dejavnosti uvrstimo to, kar je res tržno, in da je ta razdelilnik stroškov pravilen,« je še dejal Velov.