Dostop za invalide bodo uredili

Kranj – Krajevna knjižnica Stražišče, ki je del Mestne knjižnice Kranj, ima svoje prostore v prvem nadstropju Šmartinskega doma v Stražišču, vanje pa je zaradi arhitekturnih ovir onemogočen dostop gibalno oviranim osebam. V skladu z 38. členom zakona o izenačevanju možnosti invalidov iz leta 2010 je treba na obstoječih objektih v javni rabi grajene (in komunikacijske) ovire odpraviti do decembra 2025. Poleg tega so prostori stražiške knjižnice, ki je med šestimi krajevnimi knjižnicami v okviru Mestne knjižnice Kranj najbolj obiskana, tudi precej utesnjeni in po velikosti ne zadoščajo današnjim normativom.

»Obeh problemov Krajevne knjižnice Stražišče se v celoti zavedamo. Knjižnica je po minimalnih standardih res premajhna, namesto zdajšnjih 100 kvadratnih metrov bi morala biti velika vsaj 150 kvadratnih metrov. Tako je v knjižnici skoraj nemogoče organizirati dogodke za večje skupine, kot so pravljične ure, ali sprejeti obiske šol in vrtcev. Še večja težava pa je, da nima zagotovljenega dostopa za invalide z gibalno oviranostjo in tudi za družine z majhnimi otroki, še posebno če se ti še vozijo v vozičkih. Na ta problem opozarjamo že dlje časa in si prizadevamo za ustrezno rešitev. Ta je lahko kakršna koli – ali selitev na drugo lokacijo ali ustrezna prilagoditev stavbe Šmartinskega doma, ki je sicer v lasti Župnije Kranj Šmartin, zato se je treba za vse gradbene posege dogovoriti z njo. Nam je predvsem pomembno, da krajevna knjižnica v Stražišču ostane,« je povedala direktorica Mestne knjižnice Kranj Maja Vunšek.

Pred časom se je govorilo o selitvi knjižnice v večje in normalno dostopne prostore na drugi lokaciji v Stražišču, a je te načrte po naših podatkih Mestna občina Kranj (MOK) kot ustanoviteljica Mestne knjižnice Kranj zaradi previsokih stroškov že opustila. To je občina potrdila tudi v odgovoru na naše vprašanje, kakšne načrte ima s Krajevno knjižnico Stražišče. »MOK kratkoročno ne načrtuje selitve knjižnice v Stražišču, si pa močno prizadevamo, da bomo nemoten dostop do knjižnice omogočili tudi invalidom. Te dni potekajo pogovori z možnimi izvajalci, skupaj z njimi in lastnikom stavbe bomo poiskali najboljšo rešitev za namestitev ustreznega dvigala v čim krajšem času,« so namreč pojasnili. Kot so dodali, občina letno za dvig kakovosti življenja invalidov nameni okoli 1,9 milijona evrov, od tega za odpravljanje arhitektonskih ovir okoli 42 tisoč evrov. Največ, skupno več kot 1,4 milijona evrov, namenjajo institucionalnemu varstvu in sofinanciranju varstva otrok.

Knjižnica v Stražišču je sicer edina krajevna knjižnica na območju MOK, ostale krajevne knjižnice so v občinah Naklo, Šenčur, Cerklje, Jezersko in Preddvor, kjer Mestna knjižnica Kranj knjižnično dejavnost izvaja pogodbeno. Obiskanost knjižnice je zelo dobra, lani so zabeležili celo največji obisk med vsemi krajevnimi knjižnicami. Vseh obiskov zaradi izposoje in vračila gradiva je bilo 16.930, v Šenčurju na primer 16.253, v Naklem natančno 16 tisoč, v Cerkljah 15.854 ...

Pa je glede na bližino osrednje knjižnice v Globusu vprašljiv obstoj krajevne knjižnice v Stražišču? »Upajmo, da ne, pa ne samo zaradi obiska, ki že sam po sebi upravičuje njen obstoj. Tudi po zakonodaji je njena oddaljenost od osrednje knjižnice v Kranju zadostna. Ima pomembno vlogo v lokalnem okolju, pokriva območje vse do Žabnice in Besnice ter ves desni breg Save do Mavčič. Sprašujem se tudi, kakšno sporočilo bi dali občanom, če bi jo ukinili. Ne nazadnje gre za javno službo, ki deluje v javnem interesu. Knjižnice se sicer že tako od ostalih kulturnih ustanov, kot so na primer muzeji in gledališča, za katere je treba plačati vstopnico za enkraten obisk, razlikujemo po tem, da je vstop prost in brezplačen za vse obiskovalce, ne glede na članstvo. Naše prostore lahko uporabljajo več čas obratovanja, ne da bi jih kdo vprašal po vzroku obiska, če seveda upoštevajo pravila obnašanja. Tako se lahko na primer v vročem poletju v knjižnico pridejo zgolj ohladit, v mrzlih zimah pa na toplo,« je povedala Vunškova.